Na t. i. stebrnih pogajanjih so po področjih podrobneje pogledali, kaj pomeni za posamezna delovna mesta javnih uslužbencev. Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki stavka že od 15. januarja, na ta pogajanja ni bilo. Predvidoma danes naj bi zasedal glavni odbor Fidesa, ki naj bi obravnaval zakonitost vladnega odloka o naboru storitev, ki jih je treba opravljati med zdravniško stavko. Pogajanja med predstavniki vlade in Fidesa naj bi se sicer nadaljevala v torek, ko naj bi obravnavali tudi predlog za mediacijo, saj sta pripravljenost na takšen poskus reševanja stavkovnih zahtev minuli teden izrazili obe strani.

V ostalih sindikatih v zdravstvu in tudi v izobraževanju so se v prvih odzivih po pregledu predloga odprave plačnih nesorazmerij v okviru posameznih plačnih stebrov večjim kritikam izognili.

Medtem so bili v delu sindikatov javnega sektorja do vladnega predloga že v prvih odzivih izrazito kritični. Nezadovoljstvo so tako recimo že izrazili v sindikatu gasilcev in sindikatu državne uprave. Bolj jasno, ali oz. v kolikšni meri je predlog za sindikate sprejemljiv, bo danes po krovnih pogajanjih.

Vsebine vladnega predloga sicer po pogajanjih pred tednom dni niso razkrili. Po informacijah, ki so kasneje prišle v javnost, naj bi vključeval dve različici: po prvi bi najnižji plačni razred določili v višini minimalne plače iz leta 2022, po drugi bi za izhodišče vzeli letošnjo minimalno plačo.

Razmerja med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju na novi plačni lestvici bi zmanjšali z doslej predvidenih 1:7 na 1:6, implementacijo plačne reforme predvideli v obdobju petih let, v tem času pa se plače ne bi usklajevale z inflacijo. Po neuradnih informacijah naj bi bil predlog v petih letih vreden 1,3 milijarde evrov.

Vladni predlog se sicer nanaša tudi na število dni dopusta in povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.