Zmanjšanje ravni kisika v morjih zaradi podnebnih sprememb postaja vse večja grožnja ribjim staležem, ribištvu in obalnim skupnostim, ki živijo od ribištva, je razvidno iz novega poročila, ki ga je v soboto na konferenci ZN o podnebnih spremembah COP25 v Madridu predstavila Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN).
V MORJIH VSE MANJ KISIKA: Vse večja grožnja tudi za obalne skupnosti, ki živijo od ribištva
Svet
Ugotovili so, da je po svetu okoli 700 morskih območij z nizkimi ravnmi kisika. To je znatno povišanje v primerjavi s 60. leti prejšnjega stoletja, ko jih je bilo vsega 45, piše v poročilu z naslovom Deoksigenacija oceana: težava vsakogar, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa. "To je morda zadnji klic nenadzorovanega eksperimenta, ki ga človeštvo izvaja na svetovnem oceanu, medtem ko se ogljični izpusti še naprej povečujejo," je dejal eden od urednikov poročila Dan Laffoley. Glede na poročilo sta za padajočo vsebnost kisika v oceanih dva glavna vzroka, in sicer globalno segrevanje in onesnaženje s hranili iz kmetijstva.
Če se morska voda segreva, navadno vsebuje manj kisika, in onesnaženje voda s hranili iz ribogojnic ali gnojili iz kmetijstva, zlasti v obalnih regijah, vodi do povečane rasti alg, ki porabijo kisik. V vodah, v katerih ni dovolj kisika, bolje preživijo mikrobi, meduze in sipe kot ribe. Baltsko in Črno morje sta največja zaprta morska ekosistema z nizko vsebnostjo kisika, še piše v poročilu. Medtem ko v Črnem morju za to delno obstajajo naravni razlogi, sta v Baltskem morju glavna vzroka uporaba gnojil in podnebne spremembe.
Izguba kisika že spreminja ravnotežje življenja v morju v škodo določenih vrst. Tuna in morski pes potrebujeta denimo veliko kisika zaradi svoje velikosti in energijskih potreb. Oba se bosta prisiljena umakniti v relativno bogate kisikove plasti v plitvejših vodah, zaradi česar bosta lažji plen, kar bo vodilo v prekomerni ribolov, še navaja poročilo. Ocenjuje tudi, da bodo oceani glede na sedanji trend do leta 2010 na svetovni ravni izgubili od tri do štiri odstotke svojega kisika. Večina izgube naj bi bila na zgornjih tisoč metrih, ki je najbogatejši del oceana za biotsko raznovrstnost.