Na območju eksplozij v bližini pristanišča pripadniki libanonskega Rdečega križa, vojaki in prostovoljci med ruševinami nadaljujejo z iskanjem vseh, ki so še vedno na seznamu pogrešanih. Bilo naj bi jih okrog 100. Iskanje s čolni izvajajo tudi v morju.

Svojci še vedno upajo, da bodo reševalci v ruševinah našli znake življenja. "Tukaj čakam in ne grem nikamor. Moj brat dela v pristanišču in ni se nam oglasil od eksplozije," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala ženska v bližini območja okrog pristanišča, ki so ga varnostne sile zaprle.

Pripadniki civilne zaščite obenem danes pregledujejo strukture stavb, saj obstaja bojazen, da bi se lahko nekatere zaradi posledic eksplozije porušile.

Nadaljuje se tudi iskanje pogrešanih

Eksplozija je po zadnjih podatkih terjala najmanj 137 življenj, ranjenih je najmanj 5000 ljudi. Reševalci se bojijo, da bo število smrtnih žrtev še naraslo, sploh med uslužbenci pristanišča, ki so bili takrat na delu.

Minister za javno zdravje Hamad Hasan je po poročanju BBC priznal, da zdravstvenemu sistemu primanjkuje postelj in ustrezne opreme, da bi lahko poskrbeli za poškodovane in zlasti tiste v kritičnem stanju.

V mesto sicer že prihaja pomoč, tudi v obliki bolnišnične opreme, ki so jo obljubile številne države.

Danes je na obisk v Bejrut kot prvi državnik po eksploziji že prispel francoski predsednik Emmanuel Macron. Iz Francije so že v sredo v libanonsko prestolnico poletela tri letala s pomočjo, vključno z reševalci, medicinsko opremo in mobilno bolnišnico.

Eksplozija, ki je odjeknila v torek popoldne, je popolnoma uničila dele pristanišča, škodo pa povzročila v približno polovici mesta. Glede na izjave več predstavnikov oblasti jo je povzročilo povzročilo nepravilno skladiščenje več ton amonijevega nitrata.

Libanonska vlada je danes ustanovila poseben "preiskovalni odbor", ki mora v štirih dneh ugotoviti odgovornost za smrtonosno eksplozijo, je danes naznanil zunanji minister Charbel Wehbe in dodal, da bo sledila sodna odločitev. "Odgovorne za ta grozljiv zločin bo kaznoval odbor sodnikov," je dodal.

Libanonske oblasti so amonijev nitrat, ki naj bi sprožil eksplozijo, novembra 2013 zasegle s tovorne ladje v lasti ruskega državljana. Ladja je pod zastavo Moldavije vplula v Bejrut zaradi tehničnih težav, vendar ni nihče prevzel odgovornosti za odpravo napake in ruski lastnik je ladjo naposled zapustil. Oblasti so kasneje nevaren tovor pretovorile v skladišče in ga pustile tam.

Nekdanji lastnik ladje Igor Grečuškin je danes za ruski časnik Izvestija dejal, da se ne čuti odgovornega za to, kar se je zgodilo. Libanonske oblasti so tedaj svojo odločitev o zasegu utemeljile s pomanjkljivo dokumentacijo, poleg tega naj bi imele pomisleke glede transportnih pogojev za nevarno snov. Kdo je bil takrat odgovoren za ladjo, ne ve, njegove besede povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Pomagala bo tudi Slovenska karitas

Na prošnjo Caritas Libanon bodo pomagali pri humanitarni pomoči pri oskrbi s hrano in urejanju začasnih bivališč, kasneje tudi pri obnovi domov prebivalcev Bejruta, ki so ostali brez vsega, so v Slovenski karitas zapisali v sporočilu za javnost.

Prispevke je mogoče nakazati na Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Libanon, Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X, Sklic: 00 880.

Med žrtvami ni slovenskih državljanov

Med žrtvami eksplozij po doslej dosegljivih podatkih ni slovenskih državljanov, so danes odgovorili na slovenskem zunanjem ministrstvu. Dodali so, da slovensko veleposlaništvo v Ankari ostaja v rednih stikih z libanonskimi oblastmi.