Kot je dejal Marwan, po ogledu mesta škodo ocenjujejo na med tri in pet milijard dolarjev. Uradno oceno morajo sicer podati še inženirji in tehnične ekipe, je dejal za francosko tiskovno agencijo AFP in dodal, da je škoda zelo obsežna.

"Skoraj polovica Bejruta je uničena ali poškodovana," je dejal. Po njegovi oceni je brez strehe nad glavo ostalo med 250.000 in 300.000 ljudi. Za nekatere druge medije je sicer navajal oceno med 200.000 in 250.000. Oblasti se jim trudijo zagotoviti hrano, vodo in zatočišče, je dodal.

Siloviti eksploziji sta odjeknili v torek pozno popoldne po krajevnem času v bejrutskem pristanišču, najverjetneje v skladišču z eksplozivnimi snovmi.

Another terrifying shot of the explosion: pic.twitter.com/pH55IE7tAz

— Tobias Schneider (@tobiaschneider) August 4, 2020

Libanonske oblasti so sporočile, da je bilo na območju shranjenega okoli 2750 ton amonijevega nitrata. Gre za umetno gnojilo, ki je že bilo vzrok številnih industrijskih nesreč po svetu. Priljubljen pa je tudi med teroristi kot dodatno gorivo za njihove improvizirane eksplozivne naprave.

Po podatkih libanonskega Rdečega križa je umrlo vsaj 135 ljudi, več kot 5000 jih je bilo ranjenih. Pogrešajo še vedno več kot sto ljudi, ki jih iščejo pod ruševinami. Pričakovati je, da bo število smrtnih žrtev in poškodovanih še naraslo, poroča britanski BBC.

#Beirut streets now. pic.twitter.com/8mZSXTLNQI

— Samar Saeed/سمر سعيد (@Samarsaeed) August 4, 2020

Libanonu na pomoč številne države

Med prvimi so se na poziv libanonskega premierja Hasana Diaba k pomoči odzvale arabske države. Katar je v Libanon poslal premične bolnišnice, da bi tako pomagal preobremenjenemu zdravstvenemu sistemu, tudi zaradi pandemije covida-19. Na letalu katarske vojske je bilo še več sto zložljivih postelj, električnih generatorjev in druge opreme. Prispela je tudi že pomoč v obliki medicinske opreme iz Kuvajta. Iz Grčije pa so na poškodovanem letališču pristali reševalci.

Svojo pomoč so v Libanon poslale tudi številne druge države, med njimi Francija. Evropska unija pa je aktivirala mehanizem evropske civilne zaščite.

Libanonska vlada je danes po nujni seji razglasila 14-dnevne izredne razmere v Bejrutu. Napovedala je tudi hišni pripor za vse, ki so v pristanišču sodelovali pri shranjevanju amonijevega nitrata, ki naj bi bil vzrok za uničujočo eksplozijo.

Preiskava v teku

Vzrok silovitih eksplozij še ni znan. Oblasti so v zvezi z dogodkom uvedle preiskavo. Libanonski predsednik Michel Aoun je sicer povedal, da je bilo v skladišču v pristanišču 2750 ton amonijevega nitrata, ki šest let ni bil varno shranjen. Premier pa je na nujni seji sveta za obrambo dejstvo, da je bilo toliko amonijevega nitrata toliko časa shranjenega brez varnostnih ukrepov, označil za nesprejemljivo.

Ruski mediji so danes poročali, da so libanonske oblasti zasegle umetno gnojilo, ki naj bi sprožilo eksplozijo, pred šestimi leti s tovorne ladje v lasti ruskega državljana. Ladja je pod zastavo Moldavije vplula v Bejrut zaradi tehničnih težav, vendar ni nihče prevzel odgovornosti za odpravo napake in ruski lastnik je ladjo naposled zapustil, ob tem pa niti ni plačal posadke. Oblasti so kasneje nevaren tovor pretovorile v skladišče in ga pustile tam. Domnevno naj bi sprva na območju izbruhnil požar, nato pa so odjeknile eksplozije, poročajo tuje tiskovne agencije.