Postopki konstituiranja novih organov so lahko stekli, vendar pa so ustavni sodniki zadržali končno konstituiranje sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS), pri čemer je vodenje zavoda nadaljeval v. d. generalnega direktorja. Ustavno sodišče je ob objavi odločitve za začasno zadržanje dela novele napovedalo, da bo takoj nadaljevalo z vsebinsko presojo pobude in jo obravnavalo absolutno prednostno.

Ustavno pobudo je vložilo več vodilnih na RTVS s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. Tako pobudniki ustavne presoje kot tudi vlada so se zavzeli za to, da se pobuda obravnava javno.

Predstavniki Društva novinarjev Slovenije, Mirovnega inštituta, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja in zavoda Open, povezani v koalicijo RTV je ZAkon, so na ustavno sodišče vložili intervencijo, v kateri izkazujejo, da je za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti nujna takojšnja uveljavitev novele. Priložili so analizo, v kateri so poudarili pomen javne RTVS za pravico do svobode izražanja in predstavili pomembne sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, povezane z modeli pri upravljanju medijev.

Člani koalicije sicer niso stranka v postopku, imajo pa v zadevi interes, zato so intervencijo vložili kot institut t. i. prijatelja sodišča, amicus curiae.

Ustavno sodišče se je v odločbi, sprejeti 16. februarja, odločilo zadržati izvrševanje prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 23. člena novele, ki je začela veljati 28. decembra lani. Omenjeni odstavki med drugim določajo, da se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. V celoti pa je sodišče zadržalo 24. in 25. člen novele, ki določata, da svet zavoda v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, da v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave.

Po mnenju vlagateljev pobude pa novi način oblikovanja, sestave in delovanja sveta zavoda v skladu z novelo v celoti jemlje pristojnost DZ za imenovanje članov sveta ter jo prenaša na interesne skupine in državne institucije, kot sta informacijski pooblaščenec in varuh človekovih pravic.

Namesto demokratičnega modela za imenovanje članov sveta novela po njihovih navedbah uvaja korporativistični model, kar pomeni odstop od načela demokratičnosti iz 1. člena ustave. Poleg tega novela krši še devet členov ustave, so zapisali v pobudi, ki so jo vložili isti dan, ko je novela začela veljati, torej 28. decembra lani.