Potreba po darovani krvi je izjemno velika. Ljudje potrebujejo kri zaradi poškodb, bolezni in kirurških posegov, vendar kri daruje samo približno tri odstotke odraslih. Zaradi tega so zaloge krvi pogosto pomanjkljive, poleg tega pa rdeče krvničke, ki prenašajo kisik, niso zelo odporne in se lahko med medicinskimi posegi ali dolgoročnim shranjevanjem poškodujejo. Ena največjih težav transfuzij je usklajevanje krvnih skupin med darovalcem in prejemnikom. Površina rdečih krvničk vsebuje antigene, ki določajo krvno skupino. Če kri ni ustrezno usklajena, lahko transfuzija postane nevarna.

Ustvarjanje univerzalne zaloge krvi

Mednarodna ekipa raziskovalcev iz Kitajske, ZDA in Evrope si je zadala cilj ustvariti bolj stabilno in univerzalno zalogo krvi. Pri tem so se zgledovali po planktonu, imenovanem diatomeje (enocelične alge, znane tudi kot kremenaste alge), ki v svojem telesu tvorijo anorganske lupine iz silicija. "Naš cilj je razviti 'kompozite iz živih materialov', ki združujejo biološke procese ali žive organizme z umetnimi materiali ali tehnologijami," je povedal Wei Zhu, raziskovalec na Južnokitajski tehnološki univerzi, ki je vodil raziskavo, objavljeno v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

Raziskovalci so preučevali, kako silicijev dioksid, kemična spojina silicija in kisika, deluje na celične strukture in jih ohranja brez vpliva na njihove funkcije. Zhu je pojasnil, da so krvne celice naslednji logičen cilj. Z zaščito eritrocitov s plastjo silicija bi postale bolj odporne proti mehanskim obremenitvam in shranjevanju pri nizkih temperaturah. Metoda je preprosta in učinkovita. Krvne celice pomešajo s posebnim reagentom za silikacijo, ki se veže na površino krvnih celic. Tako nastane zaščitna plast silicija, ki ščiti celice pred poškodbami.

Obetavni rezultati

Ko so potrdili, da postopek deluje, so umetne krvne celice prestale več testov. Rezultati so bili zelo obetavni. Celice so bile zaščitene pred mehanskimi poškodbami in uspešno shranjene pri nizkih temperaturah, kar pomeni bistveno izboljšanje v primerjavi s tradicionalnimi metodami shranjevanja krvi. Vendar je največji preboj prišel, ko so ugotovili, da umetne celice blokirajo antigene, ki so običajno odgovorni za reakcije na različne krvne skupine. To pomeni, da so te umetne krvne celice postale univerzalne in se lahko uporabljajo ne glede na krvno skupino prejemnika.

Eksperimenti na podganah so pokazali, da so umetne krvne celice delovale tudi pri presaditvah jeter, ne glede na usklajenost krvnih skupin. Prav tako so raziskovalci uspešno izvedli transfuzijo med vrstami z uporabo človeške krvi v miših, kar kaže na velik potencial te tehnologije.

Naslednji koraki

Naslednja faza raziskav bo klinično testiranje umetnih krvnih celic in natančnejša analiza njihovega delovanja v človeškem telesu. Raziskovalci nameravajo izboljšati tudi shranjevanje pri sobni temperaturi, kar bi odpravilo potrebo po hlajenju in tako še povečalo dostopnost krvi ter zmanjšalo odpadke. Po mnenju raziskovalcev bi ta preboj lahko v prihodnosti popolnoma spremenil način zagotavljanja krvi za transfuzije in rešil problem pomanjkanja darovane krvi.