Tožilec Stanislav Pintar je na predobravnavnem naroku na celjskem okrožnem sodišču tako danes že lahko izročil pisna priznanja krivde. Za Mariničevo Pintar predlaga pogojno 15-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let. Za Bogatina je predlagal 10 mesecev zapora, ki se izvrši alternativno kot splošno koristno delo. Za Ekarta pa je predlagal pogojno 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.

Tovšakova iz zdravstvenih razlogov se naroka ni udeležila

Sodnica Romana Gradič danes ni izrekla kazni, saj je Mariničeva obdolžena še enega kaznivega dejanja glede nepoplačanih terjatev, ki je združeno s kaznivim dejanjem poslovne goljufije pri prenovi Betnave. Za drugo kaznivo dejanje pa je treba opraviti poseben narok. Izrek kazni bo predvidoma 4. julija.

Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki je prav tako obdolžena poslovne goljufije pri prenovi Betnave, pa se naroka ni udeležile iz zdravstvenih razlogov. Njen zagovornik Boris Kanduti je v četrtek na sodišče poslal predlog za preložitev naroka. Zato je bil narok za Tovšakovo preklican in bo izveden posebej.

Krivde ne namerava priznati

Po neuradnih podatkih Tovšakova, ki na Igu prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe v aferi Čista lopata, krivde, tako kot v primeru oškodovanja Rimskih term, ne namerava priznati. Tovšakova namreč ne priznava vseh očitkov iz obtožnice, poleg tega pa tožilec zahteva previsoko kazen. Zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje je do osem let zapora.

Celjsko okrožno sodišče je sicer za Tovšakovo za 12. junij razpisalo glavno obravnavo v zadevi Rimske terme.

Nekdanji ekonom Nadškofije Maribor Mirko Krašovec, ki je osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo EU, se naroka ni udeležil, saj je prek svojega zagovornika vložil ugovor na obtožnico, kar pomeni, da ne priznava krivde. Gradičeva je zanj zato razpisala glavno obravnavo, ki bo 23. avgusta, obravnave se bodo nadaljevale tudi septembra.

Leta 2008 je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki. S tem denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.

Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo znesek 1,772 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili veliko protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.