Izolski občinski svet se je v četrtek seznanil s predlogom posvetovalne skupine za uskladitev občinskega prostorskega načrta s 33 zahtevami civilne iniciative Gibanje za Izolo, ki je prvotni različici očitala pretirano pozidavo, tudi najboljših kmetijskih zemljišč, in je konec leta 2021 vložila zahtevo za referendum.

Nekaj referendumskih zahtev je posvetovalna skupina potrdila v celoti. V naselju Malija naj ostal v veljavi obstoječi ureditveni načrt. Strateški del občinskega prostorskega načrta bo dopolnjen z navedbo vpliva podnebnih sprememb na poplavno varnost. Na kmetijskih zemljiščih na Belvederju občinski prostorski načrt ne bo dovoljeval kampiranja. V mestu ne bo omogočal spreminjanja pritličnih prostorov v stanovanja. Vseboval bo zahtevo po izgradnji podzemne parkirne hiše. Predvidel bo tudi izgradnjo neposredne prometne povezave od območja nekdanjega Delamarisa do krožišča pri bencinskem servisu. Ob tem bo na območju Delamarisa predvidel zdraviliški turizem in park.

Najbolj izpostavljena je bila zahteva po umiku vseh načrtov širitev stavbnih zemljišč na kmetijska zemljišča. V želji, da bi se občina izognila tožbam, so se dogovorili, da postopkov, ki so jih vlagatelji že začeli, ne bodo ustavljali. Za zdaj naj bi določili le kriterije za zaščito kmetij, posamezne zaščitene kmetije pa naj bi opredelili pozneje z dopolnitvami občinskega prostorskega načrta. V nasprotnem bi se postopek podaljšal še za nekaj let, dokument pa mora biti v skladu z zakonom sprejet še letos.

Na treh javnih posvetih so se pokazala nesoglasja o tem, ali bi na šestih hektarih zemljišč za poslovno stavbo Droge, kar je največja še nepozidana površina tik ob mestu, razvijali kmetijstvo ali industrijo. Prav tako ni bilo jasnega dogovora o tem, kaj bi z degradiranimi območji ladjedelnice ter nekdanjih tovarn Argo in Mala oprema.

Občinski svetniki so večinoma soglašali z opozorili, da ni mogoče povsod razvijati družbenih dejavnosti in kulture, ampak je treba najti tudi prostor za gospodarske dejavnosti in stanovanja, sicer bo občina še bolj nazadovala. Strinjali so se tudi, da bi v občini potrebovali predvsem celovito strategijo razvoja, a te ni mogoče izdelati pred rokom za občinski prostorski načrt.

Več udeležencev javnih posvetov je nasprotovalo omejitvi usklajevanja na 33 zahtev civilne iniciative, saj so občani na referendumu v začetku leta 2022 glasovali proti uveljavitvi občinskega prostorskega načrta tudi iz drugih razlogov. V občinskem svetu je bilo slišati, da je občina talka civilne iniciative, s čemer se je v glavnem strinjal tudi župan Milan Bogatič. Ocenil pa je, da so postopek usklajevanja morali peljati na tak način, če želijo občinski prostorski načrt sprejeti v roku. Kot je dejal, so se predstavniki občine tudi sestajali s predstavniki civilne iniciative in so jim skupaj z odvetniki pojasnjevali posledice vztrajanja pri nekaterih zahtevah.

Na vprašanje o možnosti kakšne nove referendumske pobude je Bogatič odgovoril, da se morajo občani zavedati nujnosti sprejetja občinskega prostorskega načrta, ker jim obstoječi prostorski predpisi, nekateri stari tudi 35 let, omejujejo razvoj.