Na Librisovih narečnih večerih se zbirajo številni ljubitelji narečja. Domačini so v preteklih letih, in tej tradiciji se ne bodo odpovedali niti letos, predstavljali svoje okolje, svoj govor, svoje ustvarjalce. Potem so navadno prepustili besedo vidnejšim ustvarjalcem na besednem, glasbenem, plesnem ali raziskovalnem področju. Nastopajoči posamezniki in skupine so prihajali tudi iz drugih slovenskih pokrajin (Notranjske, Dolenjske, Gorenjske, Koroške, Prekmurja) pa tudi iz Benečije, Rezije in Kanalske doline in hrvaške Istre. Tako so ti večeri tudi povezovali vse, ki spoštujejo kulturno dediščino.

Jutri prvi letošnji večer

Njihov prvi letošnji narečni večer se bo odvijal pod naslovom oz. besedami, ki so jih ujeli v Topolovcu: TOKI SMO BELI, TOKI ĆEMO BET (Taki smo bili, taki hočemo biti).

Prireditev bo jutri, v sredo, 29. avgusta 2012 ob 19.30, na obnovljenem »placu« v Topolovcu. Tematsko bo obarvana predvsem z narečnim pesništvom, ljudskim in umetnim, saj so posamezni književniki tudi z zapisovanjem narečnih besed ustvarili izjemne izrazne možnosti o našem bivanju na tem velikem in majhnem svetu.

Najprej bo Rado Kocjančič odgrinjal značilnosti rojstnega Topolovca, za njim pa bo etnologinja in raziskovalka Rožana Koštial predstavila pesmi iz šavrinske Istre.

Pesnik, pisatelj in publicist Edelman Jurinčič, rojen v Borštu, je sebe in svoje rojake označil tudi z narečnimi izrazi, ki mrgolijo v nekaterih njegovih knjigah, najbolj pa v poetični in trpki zbirki kratke proze Istrani. Z Jurinčičevimi pesmimi odpiramo drhteče in krčevite pesti Istranov.

Letošnja gosta sta iz hrvaškega dela Istre: Daniel Načinović in Milan Rakovac. 

Načinović, rojen v Labinu, doma pa v Pulju, je hrvaški pesnik, pisatelj, esejist, novinar, prevajalec, ilustrator, slikar, glasbenik, eden najbolj znanih sodobnih hrvaških književnikov. Je dobitnik več književnih nagrad in družbenih priznanj. Izdal je več pesniških zbirk, nekatere v čakavskem narečju, napisal je tudi veliko knjig za otroke in mlade. 

Milan Rakovac, rojen blizu Poreča, živi v Zagrebu, stalno potuje in piše. Je »obmejni intelektualec multikulturnega navdiha« (Franco Juri), uspešen pisatelj, pesnik, novinar, esejist, feljtonist, potopisec, prevajalec, scenarist … Med njegovimi zadnjimi knjigami je zbirka pesmi Besida priletuća, 2009, v kateri je večina pesmi v čakavskem narečju. V njih je predstavil življenje Istranov ter prostor mešanja in sožitja različnih narodov. Zato je poleg domačega narečja uporabljal še italijanske, nemške, angleške narečne in pogovorne izraze.