Pozitivno je v teh časih še kako zaželeno ali, lahko bi rekli, da tudi potrebno. Ampak vseeno, ljudje smo si različni, naše reakcije, konec koncev tudi življenjske zgodbe, se razlikujejo ... To pomeni, da svet ni vedno ali v vsakem trenutku lep za vse, tudi zaradi posameznikov, ki ga ne dojemajo tako ... 

Ja, res je, včasih prav težko verjamem očem, ko začutim vzvišenost osebe nasproti sebe. Ne maram občutka, da se ima nekdo za nekaj več. Sama vedno spontano poskrbim, da se vsi udeleženci počutimo enakovredni. Pa naj bo to v prijateljskem pogovoru ali pa v pogovoru z mojimi inštruiranci ali pa starejšimi osebami. Verjamem v filozofijo, da smo vsi enakovredni. Če že morda sprva svet tako ne deluje, se vsaj sama trudim, da ga spremenim v to smer. Zelo me tudi razžalosti, ko se ljudje ne držijo dogovorov ali pa če si ob neznanju ne upajo reči "ne vem".

Si vsestranska, vsem, ki jih spoznaš, pa ostaneš v spominu tudi po svojem nasmešku in pozitivizmu. S čim vse se pravzaprav ukvarjaš?

Po izobrazbi sem absolventka podiplomskega študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, po duši pa sem plesalka. Plešem namreč že od malih nog, letos teče že 22. leto. Ko sem si iskreno priznala, da si želim postati tudi učiteljica plesa, sem dobila povabilo Tamare Perić za poučevanje v Plesnem klubu Swank v Luciji. Tam letos poučujem že drugo šolsko leto, in sicer modern jazz, vadbo Zumba^® ter predšolske otroke "Mini klub".

Poleg plesnega področja me zelo veseli tudi področje fizike, saj sem iz nje tudi maturirala. Ostajam ji zvesta, še vedno redno preučujem sveže znanje, predvsem kvantne fizike. Že nekaj let pa inštruiram tudi fiziko osnovnošolce in srednješolce. Gre za učenje fizike na povsem zabaven, preprost, predvsem pa kreativen način, zato da fizika res postane bolj prijetna za učenje.

Pišem pa tudi blog z naslovom "Dnevne lekcije za lepše življenje", kjer delim svoja življenjska spoznanja. Namen bloga je ozavestiti vse lepe trenutke in uvideti, da je življenje res lahko lepo in čarobno. Ni lepšega občutka, ko se v mojih spoznanjih še marsikdo vidi in doživi svoj "aha" moment oziroma trenutek.

In vse, kar počneš že zdaj, boš v prihodnjih mesecih počela kot samostojna podjetnica. Kakšen je tvoj cilj?

Zahvaljujoč Regionalnemu razvojnemu centru Koper, ki je del vseslovenskega projekta Podjetno v svet podjetništva, sem dobila čudovito priložnost, da se še dodatno izobražujem na področju podjetništva. Praktično znanje, ki ga v tem programu pridobivam, je več kot zaželeno za nas, mlade podjetnike, ki se kljub kriznim časom upamo stopiti na pot samostojnega podjetništva. Od vedno sem si želela delovati kot podjetnica, čeprav sem to željo redko komu zaupala. Pa vendar, če si nekaj res močno želiš, se ti prej ali slej tudi uresniči. Vsa skrivnost je v tem, da ostaneš fokusiran in za svoje sanje tudi nekaj narediš, se trudiš, predvsem pa si pripravljen iti preko vseh mnenj, ki so lahko tudi nasprotujoča tvojim.

Kot samostojna podjetnica na sveže delujem pod imenom Krea-Tina. Delujem na treh področjih: spodbujanje KreaTIvnosti preko plesa, inštruiranje fizike na KreaTIven način ter spominjam na dejstvo, da smo sami KreaTorji svojega življenja; v kar verjamemo, to živimo. To prepričanje bom delila s poučevanjem Thetahealing® tehnike, ko opravim učiteljski seminar februarja prihodnje leto v Zagrebu.

Kako si se odločila za to, da zaplavaš v podjetniških vodah? Kaj te je vodilo?

V določenem obdobju svojega življenja sem ugotovila, da nekaj počnem res hudo narobe. V tem obdobju sem izgubila tisto iskrico življenja, ki jo je tudi okolica videla v meni. A ravno zaradi te izkušnje sem postala še bolj prepričana, da je v življenju treba poskusiti vse, kar si naše srce zaželi in kar nas dela žive. Da se kasneje ne bomo nikoli kesali, da nečesa nismo storili. Predvsem pa me je vodilo srce, ki mi je diktiralo, da naj počnem tisto, v čemer se dobro počutim. Moje vodilo je bilo naslednje: "Nikoli ti ni dana želja, ne da bi ti bila dana tudi moč, da jo uresničiš." Torej vsaka želja, ki se pojavi v nas, je tu z namenom, da jo tudi uresničimo.

Kakšna pa je tvoja izkušnja, kako je zdaj, v teh časih mladim? Kako se počutite, kako najdete službo oziroma delo?

Najbolj pomembno je, da se zavedamo, da si sami ustvarjamo priložnosti. Čeprav je težko verjeti temu dejstvu, je vendar tako. Če bomo samo čakali in jamrali, da dela ni, ga res ne bo. Če pa smo aktivni, pogumni in optimistični, se priložnost prej ali slej prikaže. Gre res za fokus in način, kako se določene situacije lotimo reševati; ali iščemo težave ali pa rešitve. Predvsem pa je pomembno, da smo odgovorni za svoje dejanje. Za začetek priporočam, da imajo tako službo, ki jim lahko tudi ni preveč všeč, a zagotavlja zaslužek. Vzporedno pa naj razvijajo področja, ki jih zanimajo. To pomeni biti odgovoren. Zelo pomemben korak, ko razmišljamo o podjetniški poti. Dejstvo je, da je zaslužek pomemben za pričetek poslovne poti. Sčasoma pa se izkaže, v katero smer gremo in kdaj lahko popolnoma živimo od svojega hobija, ki preraste v našo priljubljeno službo.

Kaj meniš, kako naj se mladi odločijo za samostojne korake? Kaj bi jim svetovala, kako naj premagajo morebitne strahove ali zadržke?

Opažam, da je v podjetništvu nasploh premalo poudarka na pomembnosti osebnostne rasti. Če želimo biti uspešni podjetniki, moramo na prvem mestu najti tehniko, ki nam pomaga soočati se s strahovi ter odpravlja razna prepričanja, ki nas ovirajo tako na osebni kot poslovni poti. Svetovala bi jim, da pred prvimi koraki na samostojno pot res realno prekalkulirajo minimalne stroške z realnimi prihodki. Istočasno pa naj tudi konstantno delajo na sebi; na svojih strahovih, dvomih, predvsem pa na samopodobi, ki vpliva na samozavest. Zelo pomembno je tudi, da najdejo svoj ritem delovanja in mu vedno prisluhnejo. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da se naučimo samospoštovanja in spoštovanja drugih. In da ne pozabimo na slogan oziroma geslo, ki velja tako v vsakdanjem življenju kot na poslovni poti: "What you give is what you get." Kajti podjetništvo ni nič drugega kot odsevanje naših vrednot, prepričanj in zadovoljstva v življenju. Zato bi jim svetovala, da naj resnično počnejo tisto, v kar verjamejo, ker je "zavajajoče" podjetništvo stvar preteklosti.