Delfin Prešeren, foto: Morigenos

Februarja 2020 so raziskovalci društva Morigenos v času rednega monitoringa delfinov v Tržaškem zalivu zabeležili delfina, ki pred tem še ni bil opažen na tem območju. Ker je šlo za novega delfina in ker je bil opažen na Prešernov dan, 8. februarja, so ga poimenovali Prešeren. Društvo Morigenos delfine na tem območju preučuje že 20 let, v tem času pa je identificiralo že preko 400 osebkov. Okoli 150 jih tu živi stalno, drugi pa so občasni prišleki. Prešeren je bil opažen še marca istega leta.

Na njihovo veliko presenečenje so znanstveniki ugotovili, da je Prešeren priplaval iz Tirenskega morja, točneje iz okolice Eolskih otokov, severno od Sicilije, več kot 1000 km od Pirana. Tamkajšnji raziskovalci so ga videvali od leta 2006 do leta 2017. Ker ga od takrat niso več videli, so sklepali, da je poginil. Zato so bili tudi oni presenečeni, ko so slovenski raziskovalci stopili v stik z njimi in jim sporočili, da je 'njihov' delfin zdaj pri Piranu. Toda, kako so to vedeli?

Fotografiranje hrbtnih plavuti delfinov za individualno identifikacijo

"V letu 2021 je na spletu potekalo znanstveno srečanje, na katerem je sodelovalo tudi društvo Morigenos," je povedal Tilen Genov, vodilni avtor raziskave. "Po mojem končanem predavanju sem poslušal predstavitev kolegice iz Italije in na eni od fotografij opazil znano plavut. Delfine namreč prepoznavamo po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih."

Po natančnem pregledu vseh obstoječih fotografij so raziskovalci potrdili, da gre nedvomno za istega delfina, ki je moral na svoji poti preplavati vsaj 1251 km, s čimer je že podrl vse rekorde v Sredozemlju ter večino svetovnih. Toda sledilo je še večje presenečenje.

Delfin Prešeren fotografiran v Tirenskem morju, severnem Jadranu in Ligurskem morju

Ko so svoje prve izsledke objavili na spletni mednarodni konferenci, so se jim oglasili raziskovalci iz Italije, ki delajo v Ligurskem morju. Izkazalo se je, da so Prešerna zabeležili tudi oni, in sicer šest mesecem po tem, ko je bil nazadnje opažen pri Piranu. Tokrat je moral preplavati najmanj 2053 km (najkrajša možna pot), kar je doslej najdaljša zabeležena pot pri t. i. obalnem ekotipu te vrste na svetu in druga najdaljša na svetu za to vrsto nasploh. Daljša pot je bila zabeležena le pri enem osebku t. i. oceanskega ekotipa velike pliskavke, ki so ga spremljali s pomočjo satelitskega oddajnika po daljši rehabilitaciji v ujetništvu.

Tilen Genov

Tilen Genov: "In zakaj je to sploh pomembno? Veliko pliskavko večinoma obravnavamo kot vrsto, ki ne izvaja premikov na zelo velike razdalje, saj je večina populacij precej zvesta svojemu domačemu območju. To sicer večinoma drži, toda naši novi izsledki, skupaj s pregledom svetovne literature, ki smo ga opravili, kažejo na to, da je ta vrsta bolj mobilna, kot smo mislili doslej. To je pomembno z vidika genskega pretoka med populacijami, kar je ključnega pomena pri dolgoročnem varstvu te vrste, kaže pa tudi na pomen mednarodnega sodelovanja pri varstvu biotske pestrosti. Takšna spoznanja prispevajo k boljšemu poznavanju vrst, kar posredno vodi k boljšemu poznavanju morskih ekosistemov."

Društvo Morigenos delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002 s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine.