Fotografija je simbolična.

"Moj brat je bil semeniščnik. Škof je moji družini povedal, da bi moja ovadba lahko vplivala na njegovo posvetitev," je komisiji po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedala ena od žrtev.

Druga je razkrila ravnanje lokalnega duhovnika, ki naj bi po prijavi zlorabe javno izobčil njeno družino. Tretja je opisala poskuse prepričevanja, da se zloraba ni zgodila, četrta pa primere prisilnih splavov med zlorabljenimi dekleti in redovnicami, ki da jih cerkvene oblasti ignorirajo.

Komisija v 103-stranskem poročilu poudarja pomen poslušanja zgodb žrtev, nudenja psihološke in finančne podpore, zlasti pa priznavanja in prevzemanja odgovornosti za dejanja. Izpostavlja tudi močan kulturni odpor, tabuje in molk o zlorabah v številnih državah.

"Cerkev ima moralno in duhovno obveznost, da zaceli globoke rane, ki jih je povzročilo spolno nasilje, ki so ga zagrešili, omogočili, nepravilno obravnavali ali prikrivali tisti, ki so imeli položaj avtoritete v Cerkvi," piše v dokumentu, ki ga je komisija posredovala papežu Leonu XIV.

Komisijo za zaščito mladoletnikov je leta 2014, ko je katoliško cerkev pretresala vrsta škandalov glede spolnih zlorab in njihovega prikrivanja, ustanovil pokojni papež Frančišek. Po letih kritik, da je neučinkovita, jo je leta 2022 vključil v vlado Svetega sedeža in od nje zahteval letno poročilo o napredku.