Sprehod se je začel pred Gimnazijo Koper, kjer je pred 30 leti ob prvem vstopu v stavbo pomislil na to, da se tu njegovo življenje končuje. Po štirih srednješolskih letih pa je ugotovil, da se je šele dobro začelo. Andraž, ki je velik ljubitelj literature (od leta 2023 zaposlen kot odgovorni urednik spletnega portrala AirBeletrina), jim je pred gimnazijo prebral zgodbo o dvigalu, ki jo je napisal za srednješolsko literarno glasilo Maestral. Nato pa jim je zaupal še skrivnost, ki jo je obljubil že pred sprehodom. Ne bomo je razkrili, saj jo bo širši javnosti kmalu razkril sam. Le en majhen namig: "Ali je Ivan Cankar kdaj obiskal Koper?".

Naslednja postaja je bila nekdanja gostilna Istranka v Bošadragi (danes hostel), kjer so koprski srednješolci preživeli veliko ur. To je bil "kraj dekadence" in "šola življenja", kot je povedal Andraž, ki se še vedno spomni "kelnarce Ivanke". Ob stavbi je Andraž predstavil tudi delček prvenca Prosti tek, pokojnega Andreja Moroviča.

Na poti do naslednjega postanka pred eno najpomembnejših koprskih stavb v Andraževem življenju, je na vogalu glasbene šole in Brola na hitro povedal zgodbo, kako ga je prav tam ustavil slikar in filozof Andraž Šalamun, brat pesnika Tomaža Šalamuna. "Ustavil me je in rekel, da me želi spoznati, ker je navdušen nad tem, da je v Kopru še en Andraž," je povedal Gombačev Andraž.

Primorske, Robert in 7. val

Palača Tarsia, dolgoletni dom Primorskih novic na Ulici OF, je bila četrt stoletja velik del Andraževega življenja. Na časopisu je začel delati, ko je bil še gimnazijec, pozneje je tam začel s svojo prvo službo. Njegova do tedaj navihana najstniška energija se je pred vhodom v palačo umirila. Sede na zidku nasproti vhoda in pod oknom, za katerim je bilo svojčas uredništvo priloge 7. val, je razkril zadnje dopisovanje s svojim "novinarskim očetom" in dolgoletnim urednikom Robertom Škrljem. Prebral je njegov zadnji uvodnik, ki ga je aprila 2014 napisal le dober mesec pred smrtjo.

Nato je Andraž zaupal, v katerih lokalih je pisal svoje prve članke (čisto prvega v Pinko baru, ki je danes Brolo bar) in kje je spoznaval novinarske kolege. Zaupal je nekaj malih skrivnosti, povezanih z glasbo in pisanjem in po Čevljarski ulici pripeljal do naslednje postaje, Stare lože. Tam si je vzel čas in predstavil "kantavtorja, performerja in pionirja mehkega terorizma" Marka Breclja. Tudi z njim je Andraž leta 2011 naredil intervju, iz katerega je prebral nekaj Brecljevih misli. Vmes je z navdušenjem pokazal edinstveno fotografijo, na kateri je na Titovem trgu ujel Breclja in kantavtorja Tomaža Pengova, le nekaj korakov narazen. Staro ložo je izkoristil tudi za branje pesmi še enega pesnika Tomaža Šalamuna, ki ga je spoznal leta 2006. Prebral je pesem iz njegove prve zbirke Poker.

Pomladni veter na pomladnem trgu

Zadnja postaja, na katero je popeljal Andraž, je bil Muzejski trg. Tam je nekoč stala osnovna šola, še pred njo pa zapor, v katerem je bil v času fašizma zaprt slovenski književnik Ciril Kosmač. Ob 110. obletnici njegovega rojstva in 40. obletnici smrti sta leta 2020 Andraž in Kosmačeva hči Nanča Kosmač Kogej zbrala, uredila in izdala 33 pisateljevih novel v knjigi Lovim pomladni veter. Eno od njih so na Muzejskem trgu slišali tudi sprehajalci.

Večerno tiho branje

Sprehod z Andražem se je po dobri uri in pol končal. Odpravili so se vsak po svoje, nekateri na Tihobralno zabavo na Mudi, ki so jo v Knjižnem klubu UP organizirali na trgu. Za eno večerno uro so se prepustili branju v tišini, ki jo je zaznamoval konec tihobralne zabave. Prve, ki so jo organizirali na prostem.

V Knjižnem klubu UP so veseli povabila Knjigarne Libris k sodelovanju na letošnjih dogodkih ob dnevu knjige, ki so potekali pod skupnim imenom Poišči knjigo v mestu. Po nekajletnem delovanju in prizadevanjih Knjižnega kluba UP za tesnejše sodelovanje z lokalno skupnostjo je to prvi, ne pa tudi zadnji dogodek, na katerem bodo sodelovali. Veseli so namreč, da tudi v širši skupnosti pomagajo pri promociji branja in spodbujanju ljubezni do knjig vseh vrst in v vseh oblikah.