Švedski premier Ulf Kristersson je nedavno v intervjuju priznal, da včasih vpraša ChatGPT za "drugo mnenje" glede svojih strategij vodenja države. "Jaz ga sam kar pogosto uporabljam," je dejal Kristersson v intervjuju. "Če že za nič drugega, pa za drugo mnenje. Kaj so drugi naredili? Bi morali razmišljati povsem drugače? Takšna vprašanja."

Njegova izjava je sprožila val kritik. Virginia Dignum, profesorica za odgovorno umetno inteligenco na univerzi Umeå, je opozorila na nevarnosti takšnega pristopa. "Več ko se zanašamo na umetno inteligenco pri preprostih stvareh, večje je tveganje prevelikega zaupanja v sistem," je dejala. "To je spolzka pot. Zahtevati moramo, da je zagotovljena zanesljivost. Nismo glasovali za ChatGPT."

Premierja so kritizirali tudi številni drugi mediji, ki menijo, da upravljanje države preko chatbota ni prava pot za zahodno civilizacijo. Umetna inteligenca večinoma ugiba - znana težava chatbotov je, da so pogosto laskavi do uporabnika in zavajajoči.

"Če imaš voditelja, ki chatbotu postavlja sugestivna vprašanja, si lahko zamisliš scenarij, v katerem algoritmi programske opreme le potrjujejo obstoječe stališče tega voditelja (ali ga celo potisnejo čez mejo v neznano). Na srečo še ne izgleda, da bi veliko politikov ChatGPT videlo kot svojega svetovalca," navaja Gizmodo.

Ni povsem jasno, ali se Kristersson resnično zanaša na chatbot pri svojem delu ali pa je z omembo priljubljene tehnologije morda zgolj želel izpasti moderen.