V porečju Dragonje strokovnjaki Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije UP že vrsto let izvajajo raziskave, pri terenskem delu pa sodelujejo tudi študenti. Tako so v preteklosti ob Rokavi, edinem večjem pritoku Dragonje, več let redno spremljali intenzivnost erozijskih procesov in ugotovili, da so flišna pobočja zelo neodporna na zunanje dejavnike in se intenzivno krušijo, Dragonja s pritoki pa vsako leto odplavi v morje veliko količino gradiva.

Zaradi hudourniškega značaja reke, ki je posledica prevladujočih vododržnih flišnih kamnin, razgibanega površja s strmimi pobočji in za slovensko Istro značilnih izdatnih padavin v hladni polovici leta, je Dragonja v preteklosti pogosto in obsežno poplavljala.

Zemljišča ob njenem spodnjem toku so bila zaradi mokrotnosti neprimerna za obdelovanje, poplave pa so ogrožale tudi naselja in pridelavo soli. Da bi pospešili odtok vode v morje in zmanjšali poplave, so strugo izravnali in preusmerili njen izliv, zato se  poplave  sedaj pojavljajo le ob izjemnih padavinskih dogodkih in visokih plimah.  Vendar pa je sprememba struge v enolično korito s strmimi brežinami ter odstranjeno drevesno rastje zelo osiromašila življenje v vodi in na kopnem ob strugi ter zmanjšala samočistilne sposobnosti.

Hkrati se je povečala intenzivnost kmetijstva, obdelovalne površine pa so se povsem približale reki. S terenskim raziskovalnim delom je bilo ugotovljeno, da na nekaterih odsekih zaradi ograjenih kmetijskih zemljišč in prepovedi prehoda reka ni dostopna, precej je tudi odvzemov vode, ki niso zabeleženi v zbirki podatkov o podeljenih dovoljenjih za rabo vode, bujno obrežno rastlinstvo pa kaže na prisotnost obilice hranil.

V raziskave vključeni tudi študenti

Konec junija, ko je bilo po preklicu epidemije COVID-19 spet izvedljivo terensko delo, so se na Oddelku za geografijo UP FHŠ znova lotili raziskave hidromorfoloških sprememb vodnega toka Dragonje. V sklopu izbirnega terenskega seminarja Slovenija z zamejstvom, ki ga vodita doc. dr. Valentina Brečko Grubar in asistentka Branka Razpet, so študentje do sedaj opravili terenski popis hidromorfoloških elementov vodnega toka, sledila pa bo analiza, kjer bodo študenti ob pomoči doc. dr. Mojce Poklar pripravili tudi kartografske prikaze rezultatov.

Več fotografskih utrinkov si lahko ogledate na njihovem FB profilu Geografija s pogledom na morje https://www.facebook.com/Geografija-z-razgledom-na-morje-580862165277144/ in na Instagram profilu Geografija s pogledom na morje (@geoupfhs).

"Na Oddelku za Geografijo UP FHŠ sem imela priložnost, da se udeležim terenskih vaj, za katere menim, da so pomembno prispevale k oblikovanju mojega geografskega pogleda na svet. Terenske vaje namreč vodijo profesorji, ki nam skušajo na praktičnih primerih prikazati delo geografa – opazovanje pokrajine in ugotavljanje medsebojne prepletenosti in součinkovanja njenih sestavin. Veliko smo se naučili o raziskovalnem delu na terenu, organizaciji in razumevanju delovnih postopkov ter o številnih drugih praktičnih zadevah, ki so zelo pomemben del geografskega izobraževanja in bi jih bilo v predavalnici nemogoče osvojiti." (Merijam Ananda Babič, študentka 3. letnika Geografije-Arheologije (1. stopnja))

"Za nas študente geografije so terenske vaje pomembne, saj na terenu raziskujemo in opazujemo snov s predavanj. Profesorji vsakič pripravijo terenske vaje po geografsko zanimivih območjih, na katerih opazujemo različne reliefne oblike, značilnosti potokov oz. rek v bližini, ugotavljamo rabo tal v opazovanem območju itd. Po zaključku terenskih vaj analiziramo in interpretiramo pridobljene podatke in ugotovitve s terena. Menim, da so terenske vaje zelo dobra dopolnitev študija geografije in so nepogrešljive." (Kristina Špeh, študentka 3. letnika Geografije (1. stopnja))