Lani v času poletne sezone so se v hrvaški Istri soočali z invazijo divjih svinj, ki so se v zadnjih letih zelo namnožile. Ker so povsem izgubile strah pred ljudmi, jih je bilo možno videti vsepovsod, tudi v naseljih in mestih. Nedolgo nazaj je na spletu zaokrožil posnetek medveda, ki se je v italijanski pokrajini Trentino odločil za nedeljski večerni sprehod po središču mesta Male v Val di Sole, kar smo objavili tudi na našem portalu. Na podlagi tega prispevka se je na nas obrnila bralka, ki nam je povedala, da v Podgradu zjutraj lahko srečaš medveda, srne, lisice ...

V zvezi s tem, smo povprašali predsednika Lovske družine Brkini Emila Vičiča, ki nam je povedal, da je letos divjih prašičev in srn na območju Podgrada in Brkinov manj, opažajo pa povečanja števila šakalov. V okoliških gozdovih pa so opazili medvedjo družino z mladiči. Na splošno pa imajo po njegovih besedah medvede stalno prisotne na krmiščih. "Kot mi je znano, divjad ne hodi po naseljih. Če bi, bi bili o tem obveščeni. Je pa Podgrad specifična vas. Ljudje dosti zahajajo izven naselja. Tam je pa zelo majhna meja med civilizacijo in divjino. Po dveh kilometrih si praktično v zelo divji naravi, zaradi česar srečaš različne vrste divjadi," je pojasnil Vičič.

Na naše vprašanje, kako ravnati ob srečanju z medvedom, nam je povedal, da sam še ni prišel do zaključka, kako ravnati v takšnem primeru. Takšno mnenje ima tudi večina lovske stroke: "Tako kot smo si ljudje različni, so si tudi živali. Nekatere se ob srečanju s človekom umaknejo, nekatere pa ne. Najbolj pomembno je ob takšnih trenutkih ohraniti mirno kri in ne zganjati panike."

In kako je z divjadjo na Obali. Predsednik Lovske zveze Koper Fabio Steffe pravi, da se na območju obalnih občin število divjih prašičev v zadnjih letih zmanjšuje, kar je posledica nedavnega prvega posega (odstrela), ki ga je dovolila država. "Stanje je zaenkrat stabilno, tudi ni veliko povzročene škode. Ker pa imajo sedaj divji prašiči mladiče, se zna zgoditi, da bodo kmalu povzročali škodo, sploh na trtah," je pojasnil Steffe.

V koprski lovski zvezi opažajo, da se v zadnjem času srne gibljejo vse bolj na obalnem delu in manj v notranjosti. Gre za drastičen premik proti morju, ne pa proti Kraškemu robu. "Verjetno zaradi močnega pritiska šakalov in divjih prašičev, ki napadajo mlade povržene srnine mladiče. Povečan pojav beležimo v bližini naselij na območju Kopra, Izole in Strunjana. Prav tako so v bližini naselij opazni tudi divji prašiči. To lahko rečem, tudi zaradi presenetljivih odstrelov, ki so jih imela obalna lovska društva," je povedal.

Odmeven primer, ko je divjad zatavala v naselje, se je pripetil aprila letos v izolski ladjedelnici, kjer so delavci opazili srno, ki je zašla k morju in zmedena ter prestrašena begala sem ter tja. Zgodba se zanjo na žalost na koncu ni končala srečno. Se pa glede na to, kar nam je povedal Steffe, srečanj z divjadjo v obalnih naseljih lahko v prihodnosti nadejamo še bolj pogosto.

Medtem ko na Krasu danes... pic.twitter.com/1L1nBSx6LS

— Roko (@Istrianer) June 18, 2024

Kot glavni razlog za premik divjadi, Steffe vidi v poseganju človeka v naravno okolje. Vse preveč je pohodnikov in kolesarjev, ki v gozdovih za rekreacijo uporabljajo prehrambne in migracijske poti živali: "Ljudje se po vsej verjetnosti tega, kakšno škodo povzročajo živalim v naravnem okolju, sploh ne zavedajo. Dejansko povzročajo nepopravljivo škodo. Naj samo navedem primer: ko se nekdo s kolesom spusti s Kraškega roba, to povzroča v gozdu zelo velik ropot. Da ne govorim o motoristih, ki dirkajo po gozdnih poteh. Tudi tega je čedalje več. Policija sicer opravlja svojo nalogo, vendar je nemogoče pričakovati, da bo lahko, kaj na tem področju konkretno naredila. Potrebno bi bilo povečati kazni za takšne kršitve. V eni izmed italijanskih občin je kazen za takšno kršitev, odvzem motorja. Takšno kazen bi morali uvesti tudi pri nas."

Zaradi takšnih dogodkov v gozdovih in pa krčenja njihovega naravnega življenjskega prostora, se divjad premika iz večjih gozdnih površin v bližino naselij in mest, kjer nato hodijo po njivah in vrtovih. Sfeffe pravi, da jih ljudje pogosto kličejo, ko opazijo divjad v bližini, saj se jo bojijo, sploh divjih prašičev. Ti se po njegovih besedah podobno kot srne bojijo človeka, se ga pa hitro privadijo. "Ljudje vidijo divjega prašiča in nas kličejo, da naj jim pridemo pomagati. Vendar to ni tako enostavno. Včasih je potrebno več noči, da si pri lovu uspešen," je poudaril in dodal, da so lovci prostovoljci in da niso deležni nobene finančne pomoči s strani države.

Po eni strani lovcem zakonodaja nalaga, kaj vse so dolžni storiti, po drugi strani pa jih država oz. nadzorne institucije kaznujejo, če kaj ne naredijo, kar je v načrtovano z letnim načrtom ali odstrelom. "Veste koliko noči in kilometrov smo naredili takrat, ko smo pomagali preprečevati prašičjo kugo. Z našim trudom smo jo preprečili. To je garanje. Mladih v svojih vrstah praktično nimamo, število lovcev pa pada," je poudaril Steffe. Po novem jim za odstrel divjih prašičev država sicer nekaj primakne, vendar pa je za to potrebno stotine nočnih ur in mnogo lastnih sredstev, da pride do odstrela.

V Sloveniji je 20.000 lovcev, po besedah Steffeta pa ta številka drastično pada. Da postaneš lovec moraš narediti izpit, si nabaviti opremo in orožje, strelivo … Lovske naloge opravljajo v svojem prostem času in prostovoljno. V zadnjem obdobju se je v lovskih družinah pojavila tudi kriza vodenja, saj nihče več noče prevzeti odgovornosti, ki jo ima predsednik posameznega lovskega društva, odgovarja pa z vsem svojim premoženjem. Preveč je namreč obveznosti in tveganja zaradi kazni. V Sloveniji ni takšnega društva, ki bi bil podvržen tolikšnim nadzorom kot so jih lovska društva. Po drugi strani pa ljudje na njih gledajo kot na nepotreben privesek države.

"Tisoče in tisoče ur na leto opravimo lovci, na prostovoljni ravni in z lastnimi sredstvi. Prav zaradi tega bi moralo imeti lovstvo pri nas poseben status. Mi smo tisti, ki opazujemo naravo, jo spremljamo in uravnavamo. Ne sedimo v pisarni sredi Ljubljane in narekujemo, kaj vse je potrebno storiti in kaj ne. Mi lovci smo na terenu, kjer ohranjamo divjad in vzdržujemo ravnovesje v naravi," je povedal in nam zaupal, da je Slovenija v Evropi na prvem mestu po raznovrstnosti divjadi. O tem bi se morala država in pa tudi ljudje zavedati in dati lovstvu pravo mesto v družbi. "Ko se bodo lovci enkrat naveličali biti ponižni, bo prišlo do tega, da po slovenskih istrskih mestih ne bomo več srečevali samo psov in mačk, ampak tudi divje prašiče. To je pa lahko že jutri," je opozoril Steffe.

"Državi smo podali tudi že vrsto predlogov, kako bi se reševalo škodo po divjadi na kmetijskih površinah. To bi moralo biti urejeno preko kakšnega posebnega sklada, kar že obstaja za različna druga področja. Denar se najde za vse v državi, a za to pa ne,“ je pojasnil Steffe in obenem opozoril na novo vrsto divjadi, ki je že vidna na Obali. Gre za jelene. Z njihovim prihodom pa se lahko pričakuje škoda na kmetijskih površinah. Ob tem se še sprašuje, kdo bo to škodo povrnil. "Divjad ima svojo naravno pot, ne moremo jo zapreti v ograjo," je sklenil Steffe.