Aleksandar Stojković Piksi je eden izmed bolj plodovitih dramskih igralcev na območju nekdanje skupne države. Nastopa v priljubljenih TV-serijah (Dobro jutro, Komšija, Senke nad Balkanom itd.) in uspešno igra v številnih gledaliških predstavah. V Sloveniji smo ga bolje spoznali v večkrat nagrajeni 'Jugoslavija, moja dežela' (G. Vojnović), ki bo konec tedna znova na sporedu Gledališča Koper. Je edini iz zasedbe, ki je vojno ob razpadu Jugoslavije doživel na bojišču. Kljub temu, da je bil ranjen, izgubil prijatelje in da so mu požgali rojstno hišo, v njem ni trohice sovraštva. Zaradi tega je tudi velik človek.
SRBSKI TV-ZVEZDNIK: "Pošalim se, da sem končal igralsko kariero in postal žerjavist v Luki Koper"
Koper
"Predstava ima vse, kar potrebuje dobra predstava."
Za vami je več kot 20 ponovitev predstave 'Jugoslavija, moja dežela'. Igrali ste v BiH, Srbiji, Sloveniji in v Italiji. Kakšni so odzivi občinstva?
"Zelo sem zadovoljen, kako so nas sprejeli v republikah nekdanje države in v Trstu. Na festivalu BiH gledališč v Jajcu – mestu, kjer je država o kateri govori predstava nastala – smo prejeli dve igralski nagradi in nagrado za najboljšo predstavo v celoti. Dvorana je bila nabito polna, reakcije občinstva so bile odlične. Tudi drugod je bilo podobno. Občinstvo ima očitno na to obdobje lepe spomine in na predstavo pride tudi z neko mero nostalgije. Mlajše generacije, ki Jugoslavije ne poznajo, pa prihajajo zaradi radovednosti in zanimivih zgodb o tej državi, ki so jih slišali od starejših."
V TV seriji 'Dobro jutro, komšija' nastopajo še trije igralci iz predstave 'Jugoslavija, moja dežela': Dean Batoz (na fotografiji za mizo levo od Piksija), Mirela Predojević in Željko Erkić.
Predstava ima potencial, da jo boste velikokrat igrali. Zakaj je tako dobra in zanimiva?
"Združile so se stvari, ki so potrebne za dobro predstavo: pronicljivo besedilo, dobri igralci in režiser, pa tudi Bogu se lahko zahvalimo, saj se je predstava – tako kot nekdanja skupna država, soočala s številnimi težavami. Začeli smo, pa kmalu prekinili zaradi pandemije. Eno gledališče se je odpovedalo sodelovanju, nadomestilo ga je drugo. In spet pandemija in zapleti pri prehajanju državnih meja ter odpovedi zaradi bolezni. Na koncu sta se nam trud in vztrajnost obrestovala in dobili smo predstavo, ki jo občinstvo rado gleda. Upam, da bo še dolgo na repertoarju."
Fotografij iz vojne nima, ker so zgorele skupaj z rojstno hišo.
Razpad nekdanje države ste doživeli zelo intenzivno, zgodilo se vam je marsikaj slabega, kar prinaša vojna. Kakšne spomine je v vas sprožilo ustvarjanje predstave?
"Ni me vračalo v vojne dni, morda ob gledanju arhivskih posnetkov. Predstava predvsem govori o razpadu družine, razpadanju države, a hkrati tudi o tovarištvu in prijateljstvu. Razni konflikti niso pretrgali vezi med ljudmi, ki so v tistem brezskrbnem obdobju lepo živeli. Tudi o tem fenomenu govori predstava."
Predstava 'Jugoslavija, moja dežela' je družinska drama, v kateri pa ne manjka humorja značilnega za narode nekdanje skupne države. Na fotografiji še Boris Šavija in Igor Štamulak.
Kmalu po vojni ste šli študirat igro. Anekdota pravi, da ste na eni izmed vaj za igro nezavedno repetirali puško.
"Osem mesecev po demobilizaciji in izhodu iz vojne sem odšel na igralsko akademijo v Beograd. Spomini so bili sveži: izguba prijateljev, razpad domovine, zažgana in uničena rojstna hiša. Ni bilo lahko spet začeti. Takrat Beograd ni imel vojnih ran, Natovo bombardiranje je prišlo kasneje. Mesto me je veliko bolje sprejelo kot jaz njega; Beograd ima sposobnost na tisoče takih kot sem bil jaz vrniti v normalno življenje. Dogodek se je zgodil na vajah za igro. Profesor Petar Kralj je to opazil, pristopil, roke položil na moje in rekel, da bo vse v redu. On in sošolci – vsi Beograjčani – so mi pomagali, da sem se kmalu osvobodil in začel z njimi normalno delati."
"V Kopru živi veliko naših, včasih imam občutek, kot da sem doma."
Vrnimo se k predstavi, ki jo boste v tem tednu znova igrali v Kopru. Kako doživljate Koper kot mesto?
"Bivanje v Kopru je zelo prijetno. Mesto je urejeno, čisto, ljudje so prijazni in prijetni, se jim ne mudi, pripravljeni so pomagati. Gledališče je dobro organizirana umetniška hiša, delo s tukajšnjimi igralci, ki so na res visoki profesionalni ravni, je pravi užitek. Sčasoma smo postali dobri prijatelji. Vidi se, da tudi preostalo osebje obožuje gledališče in da je predano svojemu delu."
V pogovoru s koprskim parohom srbske pravoslavne cerkve Dejanom Mandićem po predstavi. Na fotografiji še predsednik AKUD Kolo Branko Bajić.
Tudi v Sloveniji veliko ljudi spremlja serijo 'Dobro jutro, komšija', v kateri igrate. Ljudje vas prepoznajo in ustavljajo na ulici. Ste to pričakovali? So presenečeni, ko vas vidijo na koprskih ulicah?
"Priljubljenost serije v Kopru je verjetno posledica tega, da v njem živi in dela veliko ljudi našega porekla. Včasih imam občutek, kot da sem doma. To serijo snemamo skoraj deset let, je zabavna in ne obremenjuje gledalcev, obravnava življenjske teme in vsebuje humor, značilen za naš prostor. Po napornem dnevu je to priljubljena družinska sprostitev. Ko me vidijo v Kopru, so ljudje presenečeni in jih zanima, kaj tu počnem. Za šalo jim povem, da sem prekinil z igralstvom, in da sem žerjavist v pristanišču. Povabim jih na predstavo in pridejo. Enkrat je med aplavzom nekdo zatulil: 'Dobro jutro, komšija!' Mislim, da je pozitivna plat serije tudi to, da nas zaradi nje pridejo pogledat v gledališče. Morda se bo kdo od njih zaljubil v gledališče in postal reden obiskovalec."
Predstava Jugoslavija, moja dežela bo na sporedu Gledališča Koper:
- v četrtek, 17. marca, ob 20.00 in
- v petek, 18. marca, ob 20.00.
Vstopnice in informacije:
- elektronski naslov: info@gledalisce-koper.si in www.gledalisce-koper.si,
- telefonska številka: +386 5 663 43 80,
Blagajna je odprta vsak delovnik od 10.00 do 12.00, ob torkih in četrtkih tudi od 15.00 do 17.00 ter uro pred predstavo.