Zakonodajni predlog je podprlo 59 poslank in poslancev, noben poslanec ni bil proti. Sprva je bil predlog, ki ga je Inštitut 8. marec vložil s pomočjo 5000 podpisov državljanov, predlagal uvedbo brezplačnih kosil za osnovnošolce januarja 2024. Vendar je parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost in mladino sprejel vladno dopolnilo, ki je določilo, da se spremembe začnejo uporabljati septembra 2027, piše portal MMC.

Vlada je opozorila, da številne šole niso pripravljene na takšno povečanje števila kosil. Kljub temu je odbor v zakon vnesel določilo, ki razširja subvencioniranje kosil že od septembra 2024, da bi olajšal položaj otrokom iz socialno šibkejših družin. Inštitut 8. marec je izrazil veselje ob sprejetju zakonskega predloga in poudaril pomen kolektivne solidarnosti. Izrazili so tudi razočaranje, ker subvencij za otroke iz petega dohodkovnega razreda še ne bo in ker bodo brezplačna kosila za vse zagotovljena šele leta 2027.

Poslanci in poslanke so sprejeli tudi predlog novele zakona o javnih financah, ki bo ustavnim organom omogočil samostojno določanje svojega finančnega načrta.  Sprejeta novela tudi določa, da vlada vključi predlog finančnega načrta, kot ga predlagajo ustavni organi, v predlog proračuna, če soglasje ni bilo doseženo. Novela zakona ustavne organe tudi izvzame iz omejitev pri prevzemanju obveznosti in iz inšpekcijskega postopka urada za nadzor proračuna.

Sprejeli so še novelo zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki bo uskladila zakon z evropsko direktivo. S to novelo se odpravljajo vse neskladnosti zakona z evropsko direktivo o preskusu sorazmernosti pred sprejetjem nove regulacije poklicev.

Sprejeta je bila tudi novela zakona o nadzoru državne meje, ki izenačuje lastnike obmejnih zemljišč glede izplačila odškodnin, ureja pravno podlago za izplačilo odškodnin lastnikom zemljišč, ki so jih prečkale tehnične ovire, in ureja vodenje evidenc izvedenih mejnih kontrol. Predlog novele ureja tudi pravno podlago za vodenje evidenc izvedenih mejnih kontrol potnikov, v katerih se bodo hranili in obdelovali osebni podatki. Rok za shranjevanje teh podatkov se zaradi načela sorazmernosti skrajšuje s petih na dve leti.

Z novelo zakona o gospodarskih družbah se v slovenski pravni red prenašata dve evropski direktivi, in sicer digitalizacijska direktiva za uporabo digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb ter mobilnostna direktiva za to, da se omogoči in uredi čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve gospodarskih družb. Novelo so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah in NSi, nasprotovali pa ji niso niti v SDS.              

Potrjene so tudi spremembe in dopolnitve zakona o industrijski lastnini, s katerimi vlada zagotavlja boljše pogoje za evropsko zaščito patentov in uveljavlja možnosti za to, da se predvsem z enotnim evropskim patentom zagotavlja širše pravno varstvo slovenske industrijske lastnine. 

Parlamentarno sito je prestala tudi novela pomorskega zakonika. Med poglavitnimi rešitvami novele so spremembe določbe o izvajanju rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe v obliki gospodarske javne službe, in sicer na način, da to vzdrževanje postane naloga Uprave RS za pomorstvo. Novela ob tem dopolnjuje določbo o vrstah posebnih pristanišč z novo kategorijo pristanišča - šolskim pristaniščem. To bo namenjeno izvajanju usposabljanja in izobraževanja ter za pristajanje, shranjevanje, prezimovanje in oskrbovanje plovil, ki se uporabljajo za usposabljanje in izobraževanje.

Nove so tudi določbe o odprtju pristanišča za javni promet ali posebne namene ter določbe o gradnji in posegih na pristaniški infrastrukturi in objektih, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali v morju; slednje se uskadijo z gradbenim zakonom.        

Novela zakona prinaša tudi določitev pravne podlage za izvajanje stalnega videonadzora in snemanja komunikacije med udeleženci pomorskega prometa, ki se izvaja v nadzornem centru uprave za pomorstvo, in sicer z namenom zagotavljanja varnosti plovbe ter iskanja in reševanja na morju.

Državni zbor je sprejel tudi noveli zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj in zakona o sodnem registru ter resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050, medtem ko bodo o predlogu zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) dokončno glasovali na naslednji seji.