Komunikacija kitov glavačev je dolgo veljala za eno najbolj skrivnostnih v živalskem svetu. Do zdaj so jo znanstveniki dojemali kot nekakšno Morsejevo abecedo. Kiti glavači namreč ne uporabljajo žvižgov, kot to počnejo številne druge vrste kitov in delfinov, temveč komunicirajo izključno s kliki, kratkimi in glasnimi zvočnimi impulzi, ki se združujejo v različna zaporedja oziroma kode.

"Ta zaporedja si kiti izmenjujejo med seboj v različnih okoliščinah, na primer pred potopi med lovom ali med socialnimi interakcijami," je dejal raziskovalec Gašper Beguš, jezikoslovec na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju in član projekta CETI, ki je namenjen razumevanju komunikacije med kiti glavači s pomočjo naprednih tehnologij strojnega učenja.

Cilj pobude, ki povezuje strokovnjake s področij biologije, računalništva in jezikoslovja, je prepoznati, ali kompleksni zvoki, ki jih proizvajajo kiti glavači, predstavljajo obliko jezika.

Preobrat v razumevanju komunikacije kitov glavačev je prinesel razvoj modelov umetne inteligence, ki se ne učijo iz zapisanega besedila, temveč iz govora oziroma poslušanja zvoka, podobno kot se jezika učijo človeški dojenčki. "Naše modele smo začeli učiti na posnetkih komunikacije kitov glavačev. Posebnost tega pristopa je, da lahko kasneje analiziramo, kaj so se modeli dejansko naučili," je pojasnil Beguš.

Prav ta analiza je raziskovalce opozorila na nekaj, čemur prej niso posvečali dovolj pozornosti, in sicer na samo strukturo zvoka. Namesto da bi se osredotočali predvsem na zaporedje klikov in časovne razmike, so začeli podrobneje opazovati, kako zvok dejansko zveni. Do odkritja samoglasnikov pa jih je privedlo tudi spoznanje o dojemanju časa pri ljudeh in večjih živalih.

Kot je pojasnil, imajo kiti glavači verjetno povsem drugačno zaznavo časa kot ljudje. "Če pomislimo že na gibanje v vodi ali na velikost telesa, vse poteka počasneje, kar nakazuje na počasnejši notranji ritem," je pojasnil Beguš.

Ko so raziskovalci zato v analizi odstranili časovne razmike med kliki in se bolj osredotočili na sam zvok, so se začeli kazati jasni in ponavljajoči se vzorci, presenetljivo podobni človeškim samoglasnikom. Zaznali so vokalne strukture, ki spominjajo na samoglasnika a in i, poleg teh osnovnih vzorcev pa tudi nekaj, kar lahko primerjamo z dvoglasniki.

"Ne gre le za to, da se ti vokali slišijo podobno človeškim, tudi obnašajo se na podoben način," je poudaril raziskovalec. Opazili so vzorčne razlike, primerljive z dolgimi in kratkimi samoglasniki, ki jih poznamo iz nekaterih človeških jezikov, kot je latinščina.

Vse to po Beguševih besedah dodatno potrjuje, da gre za izjemno kompleksno in jasno strukturirano obliko sporazumevanja. "V svoji karieri sem delal z različnimi živalmi, od slonov do papagajev, vendar tako jasno strukturirane komunikacije doslej še nisem srečal," je dodal.

Raziskovalci zdaj analize širijo tudi na druge populacije in različne dialekte kitov glavačev. Večina podatkov v okviru projekta CETI prihaja iz življenja kitov pri otoku Dominika v Karibskem otočju, Beguš pa hkrati preučuje tudi populacije z Galapaških otokov.

Nova spoznanja po Beguševih besedah sicer še ne pomenijo, da komunikacijo kitov že razumemo ali jo lahko prevajamo, so pa pomemben premik v to smer.