Snežniški gozdovi so bogatejši za novega risa. Iz prilagoditvene obore na območju Snežnika so namreč v okviru projekta Life Lynx člani ekipe na prostost izpustili risa Bliska. Gre za desetega risa, ki je v Slovenijo pripotoval v okviru omenjena projekta, in sicer iz Romunije, so sporočili projektni partnerji.
SNEŽNIŠKI GOZDOVI BOGATEJŠI ZA ŠE ENEGA RISA: Blisk je oče risa Katalina, ki je že prisoten pri nas (FOTO)
Slovenija
Risjega samca, ki so ga poimenovali Blisk, so aprila pripeljali iz Romunije in ga namestili v prilagoditveno oboro. Z oborami skušajo zmanjšati možnost, da bi ris po izpustu odtaval daleč stran od mesta izpusta in ostal brez stika z risi iz Dinaridov in jugovzhodnih Alp. V času prilagajanja so zanj skrbeli lovci lovišča s posebnim namenom Jelen, skupaj z odgovorno veterinarko in člani projektne ekipe Life Lynx.
Blisk je, kot so pokazale analize, oče risa Katalina, ki so ga prav tako izpustili iz obore na Snežniku in je svoj teritorij vzpostavil na območju Menišije in Rakitniške planote. Z naselitvijo med seboj sorodnih risov je sicer učinek doselitve manjši kot v primeru, da so doseljeni nesorodni risi, a je vendarle tudi rezultat takšne doselitve znaten in pomemben, je ocenil Tomaž Skrbinšek z ljubljanske biotehniške fakultete.
V okviru projekta Life Lynx so do sedaj v naravo izpustili 14 risov; štiri na Hrvaškem in 10 v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo GPS-telemetričnih ovratnic, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo.
Vodja projekta Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil, da je ris vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice, ali ko z genetskimi analizami potrdijo, da je imel potomce. Pet od osmih risov, izpuščenih na območju Dinaridov v Sloveniji in na Hrvaškem, se je tako potrjeno uspešno vključilo v dinarski del populacije. Pet risov, ki so jih lansko leto izpustili v Alpah, pa je na dobri poti, da se vključijo v populacijo, saj se teritoriji samcev in samic na tem območju prekrivajo.
Aktivnosti projekta Life Lynx v Sloveniji poleg finančnega mehanizma Life Evropske unije sofinancira ministrstvo za okolje in prostor, poleg vodilnega partnerja Zavoda za gozdove Slovenije pa v njem sodelujejo Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave ter partnerji iz Hrvaške, Italije, Romunije in Slovaške.
Finančni mehanizem EU Life letos praznuje 30-letnico. Od leta 1992 je program sofinanciral na tisoče projektov na temo varstva okolja, 60 tudi v Sloveniji.
BONUS VIDEO: Je turizem v Sloveniji dovolj inovativen?