Raziskava je trajala od oktobra 2018 do decembra 2019 in zaobjela okrog 100 različnih trgovinah za nakup alkohola in drugih 100 različnih trgovinah za nakup tobaka v šestih največjih trgovinskih verigah v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Novem mestu in Celju. Skupno so opravili 440 poskusov nakupa tobačnih in alkoholnih izdelkov.

"Prodajalke zakona v praksi ne izvajajo pravilno in mlade redko vprašajo po osebnem dokumentu, velikokrat pa tudi v primeru pregleda osebnega dokumenta alkoholno pijačo ali tobačni izdelek še vedno prodajo," je eno od ključnih ugotovitev raziskave na novinarski konferenci izpostavila mlada raziskovalka na ljubljanski fakulteti za družbene vede Sinja Čož.

V raziskavi so preverjali tudi vpliv različnih intervencij na prodajo tobačnih in alkoholnih izdelkov mladoletnikom. V prvi skupini prodajaln so prodajalce o problematiki prodaje mladoletnim osebam ozaveščali s pomočjo izobraževalnih materialov, v drugi skupini prodajaln pa je posredoval tržni inšpektor. Po intervencijah so zaznali tako upad prodaje alkoholnih izdelkov za devet odstotnih točk (iz 88 na 79 odstotkov) kot upad prodaje tobačnih izdelkov za 11 odstotnih točk (iz 66 na 55 odstotkov). Ugotovili so, da je največji upad prodaje izdelkov pripisati intervenciji tržnega inšpektorata.

Raziskava je še pokazala, da je v kontrolni skupini prodajaln, ki ni bila deležna nobene intervencije, močno upadla prodaja tobačnih izdelkov mladoletnim osebam (z 71,8 odstotka na 56,4 odstotka). To bi lahko pripisali uvedbi napredne zakonodaje na področju tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji leta 2017 ter uvajanju dovoljenj za prodajo tobačnih izdelkov od decembra 2018 do maja 2019, je izpostavila podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Nina Rogelj Peloza.

V Sloveniji tudi po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) mladoletniki ocenjujejo, da z lahkoto dostopajo do tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač ob nakupu. "Na področju tobačnih izdelkov ugotavljamo, da je bil pred uvedbo dovoljenj za prodajo tobačnih izdelkov delež doslednih zavrnitev nakupov oziroma zahtev po osebnem dokumentu ob nakupu mladoletnika zelo nizek in so tako ti izdelki večini mladoletnikov dokaj lahko dostopni za nakup," je pojasnila Helena Koprivnikar.

Maja Roškar z NIJZ pa je poudarila, da so tudi ukrepi za zmanjševanje dostopnosti alkoholnih pijač eni od pomembnejših za zmanjševanje uporabe teh izdelkov in njihovih škodljivih posledic. "Med slovenskimi mladostniki v zadnjih letih sicer beležimo upad pitja alkoholnih pijač, a v pitju alkohola še vedno presegamo mednarodna povprečja," je opozorila.

Rogelj Pelozova zato med drugim predlaga uvedbo strožje, predvsem pa celovite alkoholne politike, kot je to urejeno na področju tobačnih izdelkov. "Čas je za uvedbo dovoljenj za prodajo alkoholnih pijač, saj ta ukrep nikomur ne jemlje pravic, le ščiti otroke in mladostnike," je pozvala.

Raziskavo je financiralo ministrstvo za zdravje, izvajali pa sta jo Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Center za socialno psihologijo ljubljanske fakultete za družbene vede s pomočjo Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj.