Unesco je na Twitterju sporočil, da je na seznam nesnovne dediščine dodal "družbene prakse in znanja, povezana s pripravo in uporabo tradicionalnega slivovega žganja". Slivovka je srbska nacionalna pijača, destilirana iz fermentiranih sliv. Tradicionalno žganje ljubitelji obožujejo zaradi izrazite arome in prodornega okusa.

Pije se skoraj izključno po šilcih, v hladnih zimskih mesecih pa jo je mogoče segreti in postreči kot vroč napitek. V srbskem izročilu velja za zdravilo proti številnim boleznim. Tako denimo boleče grlo zdravijo z brisačo, namočeno v žganje, ki jo ovijejo okrog vratu, vročino pa poskušajo zbijati z masažo bolnikovih stopal s slivovko.

V trgovinah so naprodaj slivovke s 40-odstotno vsebnostjo alkohola, ki pa je v doma destiliranih slivovkah pogosto precej višja.

Podobna sadna žganja sicer proizvajajo po vsej srednji in vzhodni Evropi, vendar ima slivovka v Srbiji osrednje mesto v življenju. Tradicionalno se jo pije ob rojstvih, porokah in družinskih praznovanjih, pa tudi ob smrtih.

Vsaka družina, ki le lahko, destilira svojo lastno slivovko. "To je obred, priložnost za prijatelje in družino, da se zberejo, se zabavajo in pripravijo nekaj, kar bo končalo v majhnem kozarcu na mizi," je povedal 41-letni Dejan Lajovic. Vsako leto se septembra iz Beograda odpravi v svojo domačo vas, kjer kuha svoje žganje in preživlja čas s svojimi najdražjimi.

Več kot 60 odstotkov sliv v Srbiji je namenjenih kuhanju slivovke. Letos so v tej balkanski državi pridelali več kot 470.000 ton sliv.