Če je nedavno veljalo, da so gosenice običajno aktivne šele od aprila naprej, se jih zdaj opaža že februarja, najbolj številčno pa marca. Razširjene so predvsem na Primorskem, zaradi ugodne klime pa se jih vse pogosteje opazi tudi na severnejših območjih, proti Alpam. Toplejše zime za te škodljivce predstavljajo ugodne razmere za intenzivno razmnoževanje. V zadnjih letih je njihovo število izjemno naraslo.

Zakaj do stika s strupenimi gosenicami sploh pride?

'Vlakci' gosenic večini psov predstavljajo potencialno igračo. V trenutku nepazljivosti skrbnika bo pes (vsaj) polizal ali povohal počasi premikajočo se skupino. Takoj po tem se poleg vnetja na izpostavljenem delu kože in sluznicah pojavi še povišana telesna temperatura, pospešeno ali oteženo dihanje, modrikaste sluznice, oteklina jezika, ustnic, slinjenje, povečane podčeljustne bezgavke, vnetje očesnih veznic in v težjih primerih odmiranje jezika.

Nekateri psi gosenico ujamejo z usti, zaradi česar pride do hude otekline jezika oziroma ustne sluznice. Pes se kmalu začne sliniti, težko dihati, požirati in se daviti. V hujših primerih se lahko pojavijo motnje v strjevanju krvi kot posledica sistemske vnetne reakcije, ki lahko vodi v smrt. Prva pomoč pri otekanju jezika je sicer spiranje s toplo vodo, s čimer se izniči učinek strupa. S tem se mu lahko reši življenje.

Kaj storiti, če pes pride v stik s strupeno gosenico?

Nujno poiščite veterinarsko pomoč, saj vsakršno odlašanje z zdravljenjem lahko privede do resnih zapletov. V veterinarski ambulanti bo pes prejel protibolečinska oziroma protivnetna zdravila. Če pride do otekline grla in težav z dihanjem, bo po potrebi veterinar vstavil endotrahealni tubus za vzpostavitev prehodne dihalne poti. Vsekakor pa velja nasvet: Med sprehodi bodite zelo pozorni na vedenje vašega psa. Ne dovolite mu, da radovedno raziskuje vse, kar mu pride pod smrček.