"Projekt je imel tri temeljne postavke," je pojasnil vodja piranske območne enote Zavoda za varstvo narave Robert Turk. "Prvi sklop je bil namenjen postavljenju novih smernic in protokolov za samoupravljanje teh rezervatov, drugi del je bil namenjen upravljanju ribolova, tretji pa upravljanju turizma."

Prvi del je tako bolj interne narave za vodstva parkov, drugi zadeva ribiče, tretji pa praktično vso populacijo, ki  uporabljajo naravne rezervate, v slovenskem primeru je tu šlo za Krajinski park Strunjan.

"Izoblikovali smo usmeritve, ki bodo temelj podvodnih učnih poti. Te pripravljamo v sklopu drugega projekta, namen pa je, da bi lahko zainteresirani park spoznali celovito. Prvi del projekta, ki zajema poti po kopnem, smo že izvedli. Postavljene so ograje in info table. Podobno pa moramo zadeve urediti tudi pod vodo. Cilj je, da bi imeli dve poti. Eno za potapljače, drugo pa za tiste, ki se potapljajo na dah oziroma snorklajo," je pojasnil Marko Starman, vodja Krajinskega parka Strunjan. Obe poti bosta potekali med urejeno plažo v Strunjanu in rtom pred Mesečevim zalivom. Poti bodo urejene in označene s podvodnimi tablicami. Izlet bo potekal tako, da si bo posameznik sprva ogledal akvarij v Piranu, nato pa še vse skupaj pod morsko gladino.

Marko Starman

Drugi projekt, ki bi ga radi izvedli v Strunjanu, pa zadeva privezna mesta. Sedaj prihaja do velikega pritiska na biotsko raznovrstnost morskega dna, saj se v poletnih mesecih dnevno sidra tudi do 350 bark. Govorimo samo o odseku med Podbelvederjem in rtom Ronek. "Zamisel je, da bi postavili med Strunjanom in Podbelvederjem okrog 100 sidrišč, ki bi bila odmaknjena od obale vsaj 150 metrov. Ta bi bila pritrjena na korpo morto, na vsako sidrišče bi se lahko vezalo več plovil. Seveda bi to bilo učinkovito le, če bi ob postavitvi omenjenih sidrišč vzpostavili režim, ki bi prepovedoval sidranje in omogočal zgolj vezanje na sidrišča," je še pripomnil Starman. Projekt je vreden med 200 in 300 tisoč evri. Krajinski park se je prijavil že na štiri razpise, vendar zaenkrat sredstev zanj še ni. A ne glede na vse bo zadeva prej ali slej vzpostavljena, je prepričan Starman. Pilotski oziroma testni projekt so želeli izvesti ravno znotraj projekta MedPAN, in sicer s postavitvijo nekaj sidrišč na območju Debelega rtiča, vendar se je zapletlo na Agenciji RS za okolje.

Podobno rešitev si je zamislila tudi občina Piran za področje med Strunjanom in Fieso, zato je možno, da se bodo s krajinskim parkom skupaj lotili projekta. "Mi imamo že vso projektno dokumentacijo, vemo, kako bi zadeva delovala, poiskati moramo le še pravi razpis, s katerim bodo lahko zagotovili potrebna sredstva," je še sklenil Starman.