Matej Husu

Novoodkrita jama je bila do sedaj zaprta in to je ena od njenih posebnosti. "Sedaj bi jo morali raziskati še biologi, ker so se morda v jami ohranile kakšne zelo redke podzemne živalice. Zanimivo bi bilo, ko bi se na italijanski strani našel še en vhod, ker je dve tretjini jame v Italiji," pravi sežanski jamar Matej Husu in dodaja, da ima jama največjo podzemno dvorano, ki so jo v zadnjih 20 letih odkrili na matičnem Krasu, kar jo tudi dela posebno.

Matejevo jamo bogatijo kapniki vseh vrst – ponvice, špageti, jamske zavese, velike podorne stene, … Ker je bila zaprta, ni imela obiskovalcev, ki bi lahko poškodovali bogastvo kapnikov. "Smo na začetku raziskav. Ko bodo končane, bo več znanega," dodaja. Doslej so pregledali le del jame in izmerili 265 metrov dolžine rovov in 175 metrov globine. Ko so se sputili več vertikalnih stopinj od vhoda v brezno, so prišli do velike dvorane, ki je po svoje nenavadna za matični Kras. Dolga je 90 metrov in široka 40, strop je visok 50 metrov.

Da prehodi tako dolgo jamo, kot je do sedaj znana Matejeva, potrebuje jamar približno dve uri. "Ker pa ima jama izjemno kapniško bogastvo, zelo velik rov, ki ga je izdolbla reka v preteklosti, ter zelo veliko dvorano … in če si želimo vse to v miru pogledati in občudovati, narediti kakšno lepo fotografijo, lahko traja tudi cel dan," pravi naš sogovornik, ki predvideva, da če bodo dosegli skupno globino okoli 345 metrov, bi lahko prišli do reke Reke.

Naslednji korak, ki ga bodo naredili sežanski jamarji, je raziskovanje dveh rovov, ki jih zaradi pomanjkanja opreme še niso uspeli raziskati. "Počakati moramo tudi na deževje, da vidimo, če iz kakšne špranje reka Reka izpodriva zrak na površino. Kjer bo močan prepih, bo sigurno nadaljevanje," dodaja Husu.

Odkritje nove jame ni bilo ravno naključje. Matej je začel teren raziskovati že decembra lani. Takrat je odkril šest špranj, ki so nakazovale jamo. "Teren raziskujem pozimi, ker se takrat izmenjujeta jamski zrak, ki ima nekje 12 stopinj Celzija, in zunanji zrak. Običajno grem v akcijo, ko je 0 stopinj Celzija. Če jama diha, ugotavljam s kadilci. Tako je bilo tudi pri tej jami. Ko se zrak izmenjuje, ti daje upanje, da nekaj je spodaj. Tako se je začelo kopati jamo. Potrebovali smo tri akcije."

Za jamarstvo se je navdušil že kot otrok. Zaslužen je oče Ludvik Husu, "že kot otrok sem z njim hodil na jamarske sestanke". Član Jamarskega društva Sežana je od leta 2014. Čeprav je jamarstvo le njegov hobi, ker ima rad naravo in rad odkrije kaj novega, pa je do sedaj zaslužen za odkritje okoli 30 jam. "Zelo dragoceni odkritji sta dve. Omenjena Matejeva jama in Huslova pečina. V pečini sem naletel na palentološke najdbe. Kasneje so strokovnjaki ugotovili, da pripadajo stepskemu bizonu, starost 30.000 let."

Matejeva jama ni onesnažena, "ker je bila zaprta. 400 metrov oddaljena jama Brezno v Stršinkini dolini, kjer dostopamo do podzemne reke Reke, živi človeška ribica, kar je dokaz, da je voda čista". Kot zaključuje, je včasih industrija metala v jame smeti, sčasoma pa se je jame očistilo in "je stanje zadovoljivo".

V katastru Jamarske zveze Slovenije je popisanih nekaj manj kot 15.500 jam, kar dokazuje, da je bogastvo slovenskega kraškega sveta zares obilno.

Najdaljša znana jama v Sloveniji je 43.009 metrov dolg in 972 metrov širok Sistem Migovec, ki se nahaja v gori Tolminski Migovec. Gora in jamski sistem sta del Triglavskega narodnega parka. Postopno ga odkrivajo vse od leta 1972 in je skoraj dvakrat daljši od postojnskega sistema, ki meri 24.340 metrov in je na drugem mestu. Največja globina Postojnske jame je 127 metrov. Na tretjem mestu pa je Kačna jama pri Divači, ki je globoka 280 metrov in dolga 20.200 metrov.