"Članstvo v Natu bi okrepilo varnost Finske. Kot članica Nata bi Finska okrepila celotno obrambno zavezništvo. Finska mora brez obotavljanja zaprositi za članstvo v Natu," sta sporočila finski predsednik in premierka. Izrazila sta upanje, da bodo v prihodnjih nekaj dneh storjeni tudi vsi potrebni uradni koraki v smeri te odločitve. Uradno odločitev bo predvidoma v nedeljo sporočil poseben odbor.

Gre za pomembno spremembo politike na Finskem, ki jo je spodbudila ruska invazija na Ukrajino. Finska, ki si z Rusijo deli 1300 kilometrov kopenske meje, je sicer doslej vztrajala, da ne bo del Nata.

Podobno odločitev se v prihodnjih dneh pričakuje tudi na Švedskem.

Javna podpora članstvu na Finskem in Švedskem zadnjih nekaj tednov raste. Anketa finske javne radiotelevizijske družbe Yle je pokazala, da vstop v Nato podpira 76 odstotkov Fincev. To je precej več kot v preteklih letih, ko se je delež podpornikov vstopa v Nato na Finskem večinoma gibal med 20 in 30 odstotki.

Podpora vstopu v zavezništvo se je povišala tudi na Švedskem, čeprav na nekoliko nižji ravni - vstop v Nato podpira približno polovica Švedov.

Podporo članstvu Finske in Švedske je že izrazilo več držav, pa tudi sama zveza Nato, močno nasprotovanje tovrstni širitvi Nata pa je izrazila Rusija, ki naj bi v odgovor okrepila svojo obrambo v regiji.

BONUS VIDEO: Kako razširjena je zasvojenost z drogami med mladimi?

Rusi napovedujejo "vojaško maščevanje"

"Širitev Nata in približevanje zavezništva našim mejam ne bo naredilo sveta in naše celine bolj stabilne in varne," je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Pri tem je poudaril, da bo vse odvisno od tega, kako bo potekal proces vstopa v Nato in kako daleč se bo njegova vojaška infrastruktura približala ruskim mejam. 

"Dobava orožja Ukrajini s strani Natovih članic, usposabljanje njenih sil za rabo opreme z Zahoda, pošiljanje plačancev in vojaške vaje v bližini naših meja povečujejo verjetnost neposrednega konflikta med Natom in Rusijo," je dejal namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev. Nekdanji predsednik Rusije je ob tem dodal, da vedno obstaja tudi nevarnost, da tak konflikt preraste v jedrsko vojno.

"Rusija bo prisiljena sprejeti povračilne ukrepe, tako vojaško-tehnične kot druge narave, da bi ustavila grožnje svoji nacionalni varnosti," pa je v izjavi za javnost zapisalo rusko zunanje ministrstvo.