Salvini, ki je tudi podpredsednik italijanske vlade, se je v nedeljo v Bazovici udeležil slovesnosti ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Ob tem je preko Twitterja sporočil, da je prišel v Bazovico, da bi počastil tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in večkrat še žive vrgli v brezna. "Kaj je bila njihova krivda? To, da so bili Italijani. Kdor zanika, dvakrat ubije. Mi ne pozabimo," je še zapisal.

Premier Šarec je v odzivu na dogajanje v Bazovici na Twitterju zapisal, da je bil fašizem dejstvo "in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda". Kot je še spomnil v tvitu, je v soboto govoril o želji po potvarjanju zgodovine v Sloveniji. "Enako se dogaja na italijanski strani meje. Žal s strani vidnih politikov, celo EU funkcionarjev," je dodal.

#Salvini su #Foibe: Non capisco perché il Premier sloveno abbia protestato per le mie parole, ma io non credo che un bambino morto per mano di un nazista sia diverso da uno morto per mano di un comunista.
#PortaaPorta @RaiPortaaPorta pic.twitter.com/0HRbucBEXx

— Matteo Salvini (@matteosalvinimi) February 11, 2019

Slovesnosti v Bazovici se je udeležil tudi predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki je izjavil, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina in da je tisti, kdor zanika ta pojav, sostorilec tistega, kar se je zgodilo. Ob tem je dodal, da naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija". Tajani je sicer v ponedeljek izrazil obžalovanje, češ da so bile njegove izjave narobe razumljene.

Medtem pa je poslanka opozicijske Demokratske stranke in nekdanja predsednica Furlanije-Julijske krajine Deborah Serrachiani dejala, da utegnejo izjave predstavnikov desnice v Bazovici sprožiti nov diplomatski spor Italije, tokrat s Slovenijo. "Ne bi si smeli izmišljati zunanjih sovražnikov, da bi prikrili domače napake ali izvajali volilno kampanjo," je dejala po poročanju Anse.

Senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc pa je napovedala poslansko vprašanje italijanskemu zunanjemu ministru Moaveru Milanesiju, kaj bo storil za razjasnitev italijanskega stališča v evropskem duhu, k čemur je pozvalo slovensko zunanje ministrstvo.

Bandelj: tako visok funkcionar ne bi smel priti v Bazovico in pridigati, ne da bi vedel, kakšna je zgodovina

Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj je za STA povedal, da Slovenci v Italiji ostro obsojajo dogajanje v Bazovici. Izjave vrha italijanskih državnih oblasti na slovesnosti je označil za negativne in zelo žaljive. Pri tem je še posebej izpostavil predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija.

Walter Bandelj

Slednji je bil predvsem zaradi besed, da "naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija", v ponedeljek tudi tarča ostrih kritik visokih predstavnikov Slovenije in slovenskih evroposlancev. Sam je v ponedeljek izrazil obžalovanje, če so bile njegove izjave napačno razumljene, in dodal, da je želel posredovati sporočilo miru.

"Tako visok funkcionar, kot je Tajani, ne bi smel priti v Bazovico in pridigati, ne da bi vedel, kakšna je zgodovina," je bil odločen Bandelj. Kot je dodal, Tajanijevo opravičilo sicer sprejema, a do vsega skupaj sploh ne bi smelo priti. Ko gre za dogajanje v Bazovici, pa Bandelj, ki se je slovenskim predstavnikom zahvalil za ponedeljkove ostre odzive, še posebej ne sprejema navedb, da smo Slovenci genociden narod.

Marsič: to je že neke vrste stalnica

Organizacijski tajnik pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) Marino Marsič je medtem za STA povedal, da ob dnevu spomina vedno na plan stopita nestrpnost in skorajda sovražnost do Slovencev. To je že neke vrste stalnica, vse odkar v Italiji obeležujejo ta praznik, ne glede na to, katera vlada je na oblasti v Rimu, je povedal Marsič.

Marino Marsič

"Vsako leto je slabše," pa je menil Bandelj in ocenil, da je bilo letošnje dogajanje "popolnoma izven vse ravni". Prihod dveh oz. treh tako visokih italijanskih predstavnikov v Bazovico predsednik SSO vidi tudi v luči letošnjih volitev v Evropski parlament. Vzdušje je bilo načrtovano vnaprej, je ocenil, pri čemer je spomnil tudi na predvajanje filma o pobojih fojbah Red Land - Rosso Istria v zadnjih mesecih, kar je omenil tudi Marsič.

"Hudo je, da je v Italiji fašizem po zakonu pojmovan kot kaznivo dejanje, dejansko pa se nanj požvižgajo tudi javne institucije in sprejemajo tovrstne shode kot nekaj naravnega," je še komentiral Marsič. Pri tem je podobno kot Bandelj še posebej obžaloval dejstvo, da so letos tovrstne izjave prišle iz ust najvišjih predstavnikov države, lokalne oblasti in predsednika Evropskega parlamenta.

Zaskrbljenost je Marsič izrazil tudi zaradi odpiranja sedežev neofašističnega združenja CasaPound v Gorici in Trstu - v Trstu ga je ta stranka, ki sama sebe v odprtem nasprotju z zakonom označuje za fašistično, odprla le malo pred dnevom spomina, 2. februarja. To se dogaja ob skorajda brezbrižnosti lokalne pa tudi državne oblasti in javnosti, je opozoril Marsič.

Na tovrstno dogajanje pa bi po njegovem mnenju vsi gledali z drugačnimi očmi, če bi se naslonili na zgodovino oz. zgodovinsko stroko. Pri tem je navedel poročilo mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je preučila obdobje od leta 1880 do 1956. "Dejansko pa se v tem kontekstu povleče na dan samo tisto, kar je funkcionalno za dežurno politiko," je obžaloval.

Bandelj: gre za politične igre, krivec pa je recesija v Italiji

Na vprašanje, ali je vzdušje do slovenske manjšine slabše, odkar sta na oblasti v Rimu nacionalistična desna Liga in populistično Gibanje pet zvezd, je Marsič odgovoril: "Recimo, da boljše ni." Kot pa je poudaril, je "naša naloga, da ščitimo interes slovenske narodne skupnosti. Imamo željo po institucionalnih odnosih z vsemi. Mi se moramo pogajati, ne glede na barvo vlade."

Bandelj pa je komentiral, da imata Liga in Gibanje pet zvezd notranje probleme in ker gre za "borbene populiste", se to odraža tudi na ozračju do manjšine in seveda v zunanji politiki. Gre za politične igre, krivec pa je recesija v Italiji.

Glavni nasprotniki niso Slovenci, temveč migranti

Marsič je sicer priznal, da tudi čedalje več Slovencev v Italiji glasuje za Ligo, saj pač daje odgovore na nekatera vprašanja, ki jih tradicionalne, bolj leve stranke niso znale rešiti. Pri tem je spomnil, da je bil tudi deželni svetnik v Furlaniji - Julijski krajini Danilo Slokar, ki se označuje za Slovenca, izvoljen na listi Lige.

"Dejansko danes glavni nasprotniki Lige nismo Slovenci, temveč migranti iz revnih držav. In tudi naši ljudje verjetno mislijo, da je boljše, da se pred temi priseljenci zaščitimo." Pri tem je omenil tudi gospodarske obljube, ki prihajajo predvsem s strani Gibanja petih zvezd, čeprav sam dvomi, da jih bo mogoče uresničiti.