Kot so na spletni strani Za pitno vodo navedli v gibanju, so pod svojo pobudo zbrali 48.479 overjenih podpisov volivk in volivcev. To jim je uspelo pred iztekom 35-dnevnega roka; ta se sicer izteče 24. maja. Ob vložitvi podpisov v DZ so ponudniki pojasnili, da je podpisov še več, saj so nekateri naknadno prispeli po pošti.

Podpise je po besedah koordinatorke Alenke Kreč Bricelj zbiralo skoraj 200 prostovoljcev po vsej državi. "Organizirani so bili po regijah in so dežurali na vseh večjih upravnih enotah skoraj vsak dan. Ljudem, ki so prišli overiti podpis, so pomagali pri izpolnjevanju obrazcev, prevzemali obrazce in jih dostavljali v našo centralo," je strnila delo v preteklih tednih.

Prostovoljka Dijana iz Maribora je priznala, da so se pobudniki referenduma sprva ustrašili oz. so bili negotovi, ko so se soočili s številko 40.000. "Ampak smo drug drugega spodbujali. Hkrati sta dežurala 16-letni dijak in 70-letni upokojenec. Ogromno pozitivne povezovalne energije se je nabralo," je poudarila in izrazila zadovoljstvo, da jim je šest dni pred rokom uspelo zbrati skoraj 10.000 podpisov več, kot jih je bilo potrebnih.

Prostovoljka Hana s Primorske je izpostavila, da moramo naravo ceniti. "Skočimo v morje in naj nam to da energijo in moč, ki jo bomo potrebovali za referendum, ko bomo oddali glas za vodo," je poudarila. "In proti škodljivemu zakonu ministra za okolje Andreja Vizjaka," jo je dopolnila Nika Kovač z Inštituta 8. marec.

Med upravnimi enotami je bila po številu zbranih podpisov najuspešnejša radovljiška. "Gorenjska se je dobro odzvala. Veliko so naredili, da so zbrali podpise in se izpostavljali in prepričevali ljudi. Voda je pomembna v vseh regijah, tudi na Gorenjskem. Moramo se boriti za prost dostop do nje," je poudarila prostovoljka Nina.

So pa pobudniki referenduma ponovno izpostavili, da ministrstvo za javno upravo v nasprotju z zaposlenimi na upravnih enotah ni dobro opravilo svojega dela. Med drugim ni bilo zagotovljenega dovolj kadra, navodila upravnim enotam niso bila dovolj enoznačno napisana, da bi jih razumele na enak način, zaradi česar je prihajalo tudi do tega, da so se morali ljudje ponekod za termin vnaprej naročati. Prav tako so v gibanju opozorili, da spletni podpisi do njih prihajajo z zamikom.

Na ministrstvu za javno upravo so ostro zavrnili očitke. Kot so pojasnili, je minister Boštjan Koritnik pravočasno in s posebnim dopisom pozval vse upravne enote, naj delo organizirajo na način, da bo za stranke, ki želijo oddati podporo referendumski pobudi, na voljo dovolj delovnih mest, hkrati pa naj upravne enote stranke, ki želijo oddati referendumsko pobudo, obravnavajo prioritetno. "Upravne enote so zaradi zaščitnih ukrepov in iz razloga, da podporniki ne bi čakali pred poslopji upravnih enot, te pozvale in jih prosile, da se v primeru večjih skupin podpornikov na oddajo podpore prej naročijo," so pojasnili.

Miha Stegel iz civilne iniciative Danes je ob vložitvi podpisov ponovil, da so spremembe zakona škodljive. Med drugim omogočajo številčno gradnjo enostavnih objektov na priobalnem pasu, hkrati pa jemljejo denar iz sklada za vode za popolnoma nekaj drugega. "Čiščenje vodotokov je trenutno zagotovljeno iz proračuna, fond za vode pa je mišljen ravno za raziskovanje in zagotavljanje pitne vode," je dejal.

Da pobudniki referenduma pričakujejo težko kampanjo, je dejal Uroš Macerl iz Eko kroga. "V tem času pričakujemo ogromno poskusov, da se državljane skrega med seboj, da se jih razdeli na naše in vaše, leve in desne, rdeče in bele, vse mogoče ... ampak prepričan sem, da bomo državljani dokazali, da razumemo, kaj pomeni demokratična država in kaj pomeni voda. Ta referendum bo preizkus zrelosti državljanov," je ocenil.

Ministrstvo za okolje: Podpisniki zahteve za referendum o zakonu o vodah so bili zavedeni

Podpisniki zahteve za referendum o noveli zakona o vodah "so bili žal zavedeni s strani predlagateljev referenduma", poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. Podpis so v resnici oddali proti dodatni zaščiti pitne vode, proti večji poplavni varnosti in proti zaostrovanju pogojev za gradnjo na območju priobalnega pasu, so navedli.

V odzivu za STA so na ministrstvu spomnili, da se z novelo zakona pomembno oži možnosti posegov na priobalna zemljišča, saj je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s 15 metrov na do nič metrov. To po njihovih pojasnilih pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno.

Ti posegi bodo možni zgolj pod pogojem, da to možnost najprej dovoljuje prostorsko-izvedbeni akt občine, so dodali. Teh objektov prav tako ne bo možno graditi v primeru ogrožene poplavne varnosti, če bi obstajala tveganja za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji upravljanja voda. "Ostaja torej vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu ne more priti," so poudarili. Prav tako morebitni objekti ne bi smeli omejevati dostopa do vode.

Referendum mora biti razpisan v roku sedmih dni 

DZ mora z aktom referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.

Novelo zakona o vodah je DZ sprejel konec marca po skrajšanem postopku kljub glasnim kritikam dela civilne družbe in stroke. S posegom v 37. člen zakona se po oceni pobudnikov referenduma širi, po oceni vlade pa oži možnost posegov na vodna priobalna zemljišča. Zakon sicer tudi omogoča, da se poleg integralnih sredstev državnega proračuna za vzdrževanje in sanacijo vodotokov koristijo namenska sredstva sklada za vode. Kritiki so vladi očitali, da o njem ni bila opravljena ustrezna javna razprava.