Belo, nedolžno in boleče 

Postavljeni smo na Aljasko, v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Policist Jack Halcombe (Nicolas Cage) je pred upokojitvijo prejel težek primer najdenega trupla mladega dekleta, ki ga poveže s preostalimi preteklimi nerešenimi primeri izginulih deklet in prične lov na morebitnega serijskega morilca. Vendar v vsej zgodbi ena žrtev preživi in to je edina možnost za Halcomba, da lahko reši primer. Vse zbrane informacije pa vodijo k enemu človeku, Robertu Hansenu (John Cusack). Film je posnet na podlagi resničnih dogodkov.

Pod radarjem

Kot sem že prej omenil, je triler "ubežal" pozornosti medijev in posledično javnosti. Utemeljeno? Sprva se mi je ideja o Cageu v še eni detektivski vlogi zdela kar posrečena (morda slutnja o njegovem pravem povratku); Cusack kot zlobnež – še bolje; Aljaska kot pravi kraj za postavitev mračne kriminalke (nekoliko spominja na Insomnio), ki je povrhu bazirana na resnični zgodbi; nešteto mrtvih in izginulih trupel – pravcata vaba za oboževalce morbidnih kriminalk. Vse to je kazalo na zanimivih 105 minut gledanja težko pričakovane kriminalke, ki pa že od začetka ne izžareva prave energije. Ni napačna, vendar je preveč statična. Scott Walker je v svojem prvem celovečercu lepo povezal tišino večno hladne pokrajine z vzdušjem, ki je venomer prisotno v filmu, ki pa se, žal, ne stopnjuje na način, kot bi bilo pričakovati. Cage se izkaže v vlogi počasnega, a vendar preudarnega policista, Cusack pa nas na enkraten način popelje v svet serijskega morilca.

Še en triler

Kriminalka predstavi tragično zgodbo, ki je v osemdesetih pretresla javnost in predstavlja enega izmed večjih in še do danes nepopolnoma zaključenih primerov v ZDA. S filmom so se želeli pokloniti žrtvam in opozoriti na globino dogodkov, njihov vpliv in pomen v (ameriški) družbi. Kljub vidni želji po doseganju visoko kakovostnega filmskega (žanrskega) izdelka se film izrazi kot običajna TV-kriminalka, ki jo nehote ujamemo med brskanjem kanalov. Začutiti je tudi posredni klic po moralnosti in odmiku od ameriškega sna.

Očitno pa je, da so obenem želeli poudariti vnemo policijske enote, ki se je s Halcombom na čelu trudila najti vse potrebne dokaze, da bi osumljenca obtožili in zaprli. Tisti zadnji košček upanja, ki ne sme nikoli zapustiti človeka. Tisto, ki ne sme zapustiti niti gledalca, saj se ob vsakem posameznikovem gledanju filma najde ravno tisto, česar ostali ne vidijo.