Dr. Klen Čopič Pucihar (levo) in dr. Matjaž Kljun (desno)

Duša in motor centra sta dr. Matjaž Kljun in dr. Klen Čopič Pucihar, ki skrbita tako za mednarodno prepoznavnost centra kot tudi za vključevanje študentov računalništva UP FAMNIT v raziskovalne projekte.

Kaj se skriva za interakcijo človek-računalnik?

Raziskave na področju Human Computer Interaction – HCI segajo v začetek 80. let prejšnjega stoletja, ko so se pojavili grafični vmesniki in računalniki, ki so bili namenjeni množicam. HCI se je kot nova disciplina takoj uveljavila v velikih laboratorijih in podjetjih, kot je na primer Apple, kjer so se združila znanja z različnih področij, kot so ergonomija, psihologija, sociologija, oblikovanje in računalništvo, z namenom razumevanja potreb in omejitev človeka pri uporabi računalnika.

Tovrstne raziskave pa niso novost, saj so se že izvajale na številnih drugih področjih: pomislimo na primer na oblikovanje pohištva (višine mize, stola, kuhinjskega pulta in razpored pohištva v kuhinji so določeni optimalno glede na potrebe in omejitve ljudi), na oblikovanje krajine (parkov, ulic, znižanih pločnikov glede na potrebe in omejitve ljudi) ali na industrijsko oblikovanje (notranjost avtomobila se oblikuje z namenom nuditi uporabnikom najboljšo možno izkušnjo).

"Jasno je, da moramo tudi računalniške sisteme graditi glede na potrebe, zmožnosti, želje in omejitve ljudi. V grobem imamo pri računalniških sistemih strojno opremo, programsko opremo in interakcijo. Brez slednje sta tako programska kot strojna oprema neuporabni – seveda, če jih namerava upravljati človek," poudarja doc. dr. Matjaž Kljun, ki se ukvarja predvsem z upravljanjem s podatki in s tem, kako olajšati vsakodnevno iskanje teh.

"Zanimanje za HCI se je še povečalo s pojavom interneta, mobilnih in pametnih telefonov," dodaja doc. dr. Klen Čopič Pucihar, ki pa se osredotoča na dopolnjeno resničnost in njeno uporabo v kreativni industriji. "Vsa vodilna podjetja se danes zavedajo, da brez oblikovanja uporabniške izkušnje izdelki enostavno ne bodo šli v prodajo. Na drugi strani pa se pojavlja neprestani razvoj novih tehnologij in vmesnikov (na primer virtualna in dopolnjena resničnost) tako v gospodarstvu kot akademskih krogih." Posledično se zanimanje za interakcijo človek-računalnik neprestano povečuje.

Celoten članek si lahko preberete na portalu Univerze na Primorskem - UP budi s klikom na spodnjo povezavo.