Do povišanja davkov pogosteje pride v letih po krizi kot v drugih letih. Višje davčne stopnje je moč opaziti predvsem pri dohodnini, davku od dohodkov pravnih oseb in davku na dodano vrednost, je pred dnevi sporočil inštitut.

"Večinoma do povišanja davkov zaradi krize pride zelo hitro, še v času trajanja krize ali v naslednjem letu," je dejal direktor centra za javne finance pri Ifu Niklas Potrafke.

"Države, ki so zvišale davke po krizah, so pogosto beležile padec gospodarske rasti in rast dohodkovne neenakosti," je ob tem opozoril Potrafke. "Politični odločevalci bi morali upoštevati dejstvo, da višanje davkov po krizi lahko vpliva na okrevanje gospodarstva," je še dejal.

V študijo so bile vključene davčne politike 22 industrijskih držav, ki so sledile 235 krizam med letoma 1962 in 2014. Kot krizo so raziskovalci upoštevali tako gospodarsko in finančno krizo kot naravne katastrofe. Pri davčni politiki so spremljali dohodnino, davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost, trošarine, davek na premoženje in prispevke za socialno varnost.