Včasih je prav tanka meja med turistično ponudbo in motečo dejavnostjo za širšo okolico - zlasti v večernih in nočnih urah. Pa vendar meja obstaja in pogosto se začne pred spoštovanjem javnega miru; pri spoštovanju reda in pravil igre, piše Mirjana Cerin v Primorskih novicah.
Po grobih ocenah samo v Izoli slaba tretjina sobodajalcev in lastnikov stanovanj, ki jih oddajajo, občini ne prispeva turistične takse. Občinsko blagajno tako prikrajšajo za 80.000 do 120.000 evrov na leto. S tem denarjem bi občina lahko izboljšala javno infrastrukturo in s pol milijona evrov v petih letih marsikaj postorila.
Lahko bi uredila primerno koncertno prizorišče, kupila ustrezno protihrupno zaščito ali primerno ozvočenje, denimo. Na urejenem prizorišču bi se tudi obiskovalci vedli bolj spoštljivo.
Potem bi Izola pritegnila druge segmente gostov, ki bi v njej zapravili več kot 22 evrov na dan, kolikor zdaj znaša izvenpenzionska poraba. Posledično bi se v občinske jasli stekalo še več turistične takse in obrnilo več denarja. Po nekaterih izračunih vsak evro, porabljen v turizmu, širši okolici prinese drugih devet ali deset.
Vmes bi preuredili dotrajane hotelske sobe in jim nadeli dodatno zvezdico ali pa zgradili nove. Toda izvajalce mora nekdo plačati in ponavadi je to občina ali njen javni zavod. Na koncertih zasluži najbližji gostinec, komunalni delavci pa imajo več dela, tako kot policisti. Občani jih kličejo, ker ne morejo spati, sklene komentatorka.