Občina Piran je postavila več opozorilnih tabel, da bi zmanjšala možnost nesreč ali celo tragičnega dogodka, vendar to ne rešuje vprašanja varnosti ljudi. Zakaj občina ne poskrbi za namestitev zaščitnih mrež, s katerimi bi bil teren bistveno varnejši? Očitno je pomembnejše varstvo narave - Zavod RS za varstvo narave je namreč že pred leti določil, da ima varovanje klifa prednost pred varnostjo ljudi, kljub temu, da je bilo zaradi padajočega kamenja že več nesreč in poškodb sprehajalcev.

Geotehnolog Jurij Čadež poudarja, da je mehanizem porušitve klifnih pobočij dobro znan. "Gre za naraven proces, kjer lapornate plasti, ki so občutljive na meteorne vplive, razpadajo, debelejše plasti peščenjaka pa se lomijo." Tega procesa ne da napovedati, ve pa se, da napreduje za nekaj centimetrov na leto, zato pride do izpadanja večjih kosov peščenjaka.

V času deževnega in vetrovnega vremena je možnost izpadanja kamenja še večja. Na odsekih poti, ki niso zaščiteni, lahko zdrsi na območje poti tudi do nekaj sto kilogramov težko kamenje. Če padejo ti kosi z velike višine, lahko pristanejo tudi v morju. "Prav tako se občasno dogajajo zdrsi površinskega materiala velikosti nekaj kubičnih metrov, ki pa niso tako nevarni in le občasno dosežejo pot," pojasnjuje Čadež.

Pri tem se zdi skoraj neverjetno, da so projekti, ki bi omogočili zaščito celotne poti, že pripravljeni. Ker pa Zavod RS za varstvo narave ne izda soglasja, jih ne morejo izvesti. Tako je bilo že pred leti za piransko občino pripravljeno geološko poročilo, v okviru katerega je bila ocenjena nevarnost padanja kamenja na območje poti – od velikosti kamenja, višine padca, možnosti kotaljenja itd. Izdelana je bila projektna dokumentacija in predlog zaščitnih ukrepov za celotno dolžino poti, vendar je Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran, izdal soglasje samo za dela na odseku pri Piranu. Od tam, kjer se pot začne vzpenjati proti Piranu, nad potjo, kjer so pred časom namestili lovilno podajne mreže.  

Po mnenju Čadeža je varen le določen del poti med Fieso in Piranom: "Glede na trenutno stanje lahko rečemo, da je varen odsek poti od tam, kjer se ta začne dvigovati, pa do Pirana, področja pod preostalimi brežinami pa ne. Sprehajalci in kopalci torej niso zaščiteni pred temi pojavi na celotni dolžini poti, ker pač ukrepov, ki bi jih zaščitili, ni  dovoljeno izvesti."  

Nevarnost je torej realna, zato velja upoštevati opozorila na tablah. Čeprav je padajočega kamenja zaradi izvedenih ukrepov bistveno manj, kot ga je bilo pred leti, je možnost večjega podora terena še vedno prisotna.