Bosna in Hercegovina bo poravnala dolg entitete Republike Srbske do slovenskega podjetja Viaduct, je v torek sporočila vlada v Sarajevu. Dolg se je do danes povzpel na več kot 56 milijonov evrov, z njegovim odplačilom pa želi država preprečiti blokado računov državnih agencij in prodajo nepremičnin zaradi prisilne izterjave, poročajo mediji v BiH.
PREOBRAT: 56 milijonov dolga Republike Srbske portoroškemu podjetju bo poravnala država BiH
Piran
Predsedujoča svetu ministrov BiH Borjana Krišto je v torek po izredni seji po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sporočila, da bo dolg entitete poravnala država. To bo po njenih besedah storila zato, da bi zmanjšala negativne posledice za BiH, ohranila njen ugled in preprečila razprodajo državnega premoženja, kot so stavbe centralne banke BiH.
Dolg pa bo na koncu morala poravnati Republika Srbska, ki to trenutno zavrača, je v torek še opozorila Krišto. "BiH je dolžna izvrševati sodbe, ima pa tudi pravico do regresnega zahtevka do entitet, v tem primeru do Republike Srbske," je pojasnila.
K ukrepanju je oblasti v BiH konec marca pozvala državna agencija za zračni promet BHANSA. Evropska organizacija za varnost zračnega prometa Eurocontrol, ki v imenu BiH pobira pristojbine za prevoze, je konec marca namreč obvestila to agencijo o zamrznitvi vseh izplačil. Zamrznitev izplačil agenciji je bila odrejena na podlagi odločbe belgijskega sodišča, kot posledica arbitražne razsodbe, sprejete v korist družbe Viaduct. S tem je bilo ogroženo delovanje agencije in celo izvajanje letalskega prometa, čeprav BHANSA ni stranka v sporu.
BiH in Republiki Srbski zaradi enostranskih prekinitev koncesijskih pogodb sicer grozijo dolgovi v skupni vrednosti skoraj ene milijarde evrov, navaja Hina. Posamično največji spor proti Republiki Srbski vodi Elektrogospodarstvo Slovenije, in sicer zaradi nedobavljene elektrike iz termoelektrarne Ugljevik, ki so jo v nekdanji Jugoslaviji zgradili skupaj s takratno Elektroprivredo SR BiH. Slovenci zaradi dolga, nastalega po razpadu nekdanje skupne države, po navedbah Hine zahtevajo 690 milijonov evrov.