Leta 2023 je bilo v Sloveniji postavljenih že za več kot 400 MW kapacitet sončnih elektrarn. S tem je bila presežena meja enega gigavata skupne inštalirane moči sončnih elektrarn v državi. Gre za rast, ki nas je uvrstila med eno izmed vodilnih držav EU glede na inštalirano moč sončnih elektrarn na prebivalca. Konec leta 2023 je v Sloveniji delovalo 49.093 sončnih elektrarn (od tistih z nekaj kW za samooskrbo do največje sončne elektrarne z močjo 6 MW), od tega jih je polovica delovala v režimu individualne oskrbe.

Eno največjih sončnih elektrarn v državi s skupno močjo 3,3 MW so aprila lani postavili na strehah skladišč terminala za generalne tovore v Luki Koper. Še večjo, z močjo 8,5 MW, bodo postavili znotraj avtocestnega razcepa Gabrk. Enega največjih projektov na področju sončne energije v Sloveniji pa načrtujejo v Mariboru. Sončna elektrarna Zlatoličje-Formin bo delovala z močjo 22 MW, oskrbovala bo lahko 7.200 gospodinjstev. Občani so imeli pomisleke, saj jo bodo postavili na brežino kanala reke Drave in bo vidna z avtoceste, s polja in iz nekaterih naselij. Začetek gradnje načrtujejo prihodnje leto, delovati naj bi začela leta 2027.

Do takrat je luška sončna elektrarna ena največjih pri nas. Zgradili so jo v okviru projekta SOPOREM, za katerega so pridobili 1,3 milijona sredstev iz programa finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora. Projekt je bil sicer vreden 2,8 milijona evrov. Razprostira se na 15.000 kvadratnih metrih streh. Z močjo 3,3 MW bo zadostila porabi 880 gospodinjstev, letno bodo z njo dosegli 1.500 ton manj izpustov ogljikovega dioksida.

Sočasno so v pristanišču zgradili še dve manjši sončni elektrarni z močjo 0,9 MW. Sončne panele bodo namestili tudi na strehe kontejnerskega terminala in drugih skladišč za generalne tovore. Do leta 2030 računajo doseči skupno moč 10 MW, kar naj bi zadostovalo za dobro četrtino celotne oskrbe z električno energijo.

V okviru projekta SOPOREM je koprska mestna občina zgradila sončno elektrarno z nekaj manj kot 500 kW moči na strehi Parkirne hiše sonce.

V načrtu je v Luki Koper izgradnja razdelilne transformatorske postaje za elektrifikacijo obal in priklop ladij za čas, ko se zadržujejo v pristanišču. S tem računajo, da bodo izničili emisije v okolje ter zmanjšali hrup in vibracije, ki jih povzročajo ladijski motorji.

Veliki projekti omogočajo nižje stroške elektrike, večjo učinkovitost omrežja in integracijo rešitev za shranjevanje energije. Manjši projekti sledijo načelu sonaravnosti, so hitreje izvedljivi in običajno imajo večjo podporo lokalnih skupnosti.

Prva samooskrbna zadružna sončna elektrarna v državi je nastala v začetku lanskega leta, to je Sončna šola Hrastnik, ki s 300 kW moči oskrbuje 16 stanovanj, občinsko, šolsko in bazensko zgradbo ter dve gospodarski družbi. Zadružnikom bo prvih deset let znižala zneske na položnicah za elektriko za tretjino. Po odplačilu kredita za investicijo naj bi bili zneski nižji celo za dve tretjini.

660 panelov so postavili na streho hrastniške osnovne šole. Projekt je vodila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik v sodelovanju z občino in okoljsko organizacijo Focus. Investicija je znašala 230.000 evrov – petino so prispevali zadružniki, petino znašajo nepovratne subvencije okoljskega ministrstva, 60 odstotkov pa kredit Eko sklada. Nad podobnim projektom sta zainteresirani tudi občini Divača in Sežana.

Sežanska občina načrtuje postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn na stavbah, ki so v njeni lasti, to sta stavbi osnovnih šol Sežana in Dutovlje, na občinski stavbi in stavbi Kosovelovega doma Sežana. Samooskrbno sončno elektrarno načrtujejo tudi v Divači. "Občinski svet je že sprejel sklep, da se ustanovi energetska zadruga. Vendar jo bomo ustanovili, ko bo za to primeren čas," so nam potrdili na divaški občini.