Naša zahodna soseda se sooča z velikim porastom prašičje kuge. Od izbruha bolezni janurja 2022 so se razmere močno poslabšale in v dveh letih so usmrtili 120.000 prašičev. Najprej naj bi se okužili divji prašiči, nato naj bi se bolezen razširila na domače prašiče. Glede na to, da je na Krasu, v Istri in Brkinih populacija divjih prašičev velika, mnogi rejci pa predvsem pasmo krškopoljskih prašičev redijo zunaj, tudi na odročnih območjih, smo Upravo za varno hrano med drugim vprašali, kakšno je stanje pri nas.
PRAŠIČJA KUGA TUDI V ISTRI IN NA KRASU? Virus v mesu lahko ostane aktiven do šest mesecev
Slovenija
Zgodba kmeta iz severne Lombardije, pri katerem so v enem tednu zaklali 6.200 prašičev - do okužbe s prašičjo kugo pa naj bi prišlo kljub temu, da je upošteval vse potrebne varnostne ukrepe - je pred dnevi pretresla javnost. V Italiji se je prašičja kuga pojavila januarja 2022, maja 2022 so jo diagnosticirali pri domačih prašičih v Nemčiji, junija 2023 na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, januarja letos pa pri divjih prašičih v Črni gori.
Prašičja kuga se ne zdravi, niti zanjo ne obstaja cepivo, pojasnjujejo na Upravi za varno hrano, je pa potrebno izvajati ukrepe, da se jo izkorenini. "Eden ključnih ukrepov je pokončanje in neškodljivo uničenje vseh dovzetnih živali v obratu, saj se na ta način zmanjša tveganje za nadaljnje širjenje bolzeni, ki sicer povzroča ogromne gospodarske škode," dodajajo.
Prašičja kuga za človeka ni nevarna, če zaužije surovo ali predelano meso okužene živali. Na vprašanje, kakšne so torej posledice, če gre s prašičjo kugo okuženo meso v predelavo, na upravi odgovarjajo:
"Virus afriške prašičje kuge je zelo odporen, dolgo preživi v okolju. Pomemben vir širjenja bolezni predstavljajo meso in izdelki, ki izvirajo iz okuženih živali, kot na primer zamrznjeno meso, termično neobdelani ali premalo obdelani izdelki – šunka, salame, klobase, … V termično neobdelanih ali premalo obdelanih izdelkih lahko virus ostane aktiven tudi tri do šest mesecev."
Do sedaj afriške prašičje kuge v Sloveniji niso zabeležili.
Po podatkih Statističnega urada RS smo v Sloveniji lani pojedli 63,97 kilograma svinjskega mesa na prebivalca. 37 odstotkov oziroma 23.530 ton so ga pridelali slovenski rejci, ostalo oziroma 62.750 ton pa je bilo prepeljanega iz drugih držav EU. "Kar ni uvoz," poudarjajo na Upravi za varno hrano. Sveže, ohlajeno ali zamrznjeno je bilo svinjsko meso v Slovenijo lani pripeljano iz Španije, Avstrije, Madžarske, Italije in Hrvaške.
Na vprašanje, koliko od tega gre v prodajo slovenskim trgovcem kot surovo meso in koliko ga gre v nadaljno predelavo, na upravi odgovarjajo, da podatkov ločeno ne vodijo.