DZ je v sredo potrdil predlog vladnega zakona, ki predvideva poroštvo za projekta drugi tir in del tretje razvojne osi v skupni višini 777 milijonov evrov. Več poslancev je sicer izrazilo pomislek, da sta tako različna projekta vključena v en zakon. V SDS so z dopolnilom neuspešno poskušali iz zakona izločiti drugi tir, Vili Kovačič pa že napoveduje referendum.
POROŠTVO ZA DRUGI TIR IN DEL TRETJE RAZVOJNE OSI POTRJENO: Kovačič že napoveduje referendum
Slovenija
Zakon za projekt drugega železniškega tira med Divačo in Koprom predvideva do 417 milijonov evrov poroštva, za dva odseka tretje razvojne osi - hitro cesto med Slovenj Gradcem in Velenjem ter med Novim mestom in Osredkom - pa do 360 milijonov evrov poroštva.
Kot je izpostavila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, to ni zakon, ki določal, da se ta dva projekta lahko izvajata oz. se lahko začneta izvajati, ampak bo omogočil njuno cenejše financiranje. "Nekorektno je ljudi zavajati, da če zakon ne bo sprejet, projektov ne bo," je poudarila.
DZ je zakon potrdil z 59 glasovi za in sedmimi proti. "Po dolgih letih odlašanja se dva največja in trenutno najpomembnejša infrastrukturna projekta premikata tako kot smo si zastavili!" je po seji vlade tvitnila Bratuškova.
‼️[POROŠTVO POTRJENO]✅
— Alenka Bratušek (@ABratusek) 18 December 2019
Po dolgih letih odlašanja se dva največja in trenutno najpomembnejša infrastrukturna projekta premikata tako kot smo si zastavili! Državni zbor je danes potrdil poroštevni zakon, ki bo omogočil cenejše financiranje 2. tira in 3. razvojne osi. pic.twitter.com/9Az1shAvOy
Najglasneje so predlogu nasprotovali v SDS. V največji parlamentarni stranki jih namreč moti, da zakon daje poroštvo za dva popolnoma različna pravna subjekta, Dars in 2TDK, pa tudi za dva različna projekta, enega za železniško infrastrukturo in drugega za cestno.
Predlagali so, da se iz zakona izvzame poroštvo za obveznosti družbe 2TDK, vladi pa svetovali, da pripravi poroštveni zakon za financiranje izgradnje oz. modernizacijo celotnega slovenskega železniškega omrežja. Hkrati so v SDS vložili dopolnilo, s katerim bi stroške, povezane z najemom kredita, omejili na 0,2 odstotka vrednosti glavnice kredita, medtem ko je vlada mejo postavila pri 0,5 odstotka. "Največ 0,5 odstotka glavnice lahko znašajo vsi stroški odobritve kredita. To je pri 777 milijonih skoraj štiri milijone evrov. To je ogromen denar," je poudaril Zvonko Černač. Poslanci so dopolnila zavrnili.
Pomisleke glede vključitve dveh tako različnih projektov v en sam zakon je izpostavil tudi Gregor Perič (SMC). "Če govorimo o tretji razvojni osi z vidika gostote poseljenosti, je ta ekonomika precej drugačna, se pa tukaj vključi neka druga komponenta. Demografska in socialna, z vidika razvoja določenih regij Slovenije, ki so bile in so na nek način zapostavljene. To bo nek dodaten spodbujevalni dejavnik, ki bo omogočil hitrejši in boljši razvoj," je dejal in dodal, da bo to tudi glavni razlog, da SMC zakonu ni nasprotovala.
Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je v razpravi izpostavila, da so tudi zaradi ohlajanja gospodarstva tovrstni infrastrukturni projekti ključni za razvoj Slovenije, o čemer se verjetno strinjajo vsi. Kot je dejala, bi državno poroštvo pomenilo ugodnejšo stopnjo obrestne mere pri najemu kredita, ob čemer je država vlogo poroka že odigrala, pa poroštvo še ni bilo nikoli unovčeno. "Tudi ministrica v vseh razpravah izpostavlja, da je zelo mala verjetnost, da bo tega prišlo. Jaz drugega nimam, kot da ministrici verjamem," je dejala.
Jani Prednik (SD) je izpostavil, da v tujini na takšne zakone nihče preveč ne trzne, niti politika, kaj šele ljudje. "V tujini ni političnih obračunavanj o poroštvenih zakonih. Poroštveni zakon pomeni najcenejše zadolževanje. To je ministrica ponovila že kar nekajkrat, nekateri pa temu še vedno nasprotujete," je bil kritičen.
"Problem Slovenije ni ta ali oni politični predznak, pač pa nezmožnost upravljanja z državo, z njenim političnim in gospodarskim sistemom z razumnimi in pravočasnimi odločitvam," pa je bil kritičen Robert Polnar (DeSUS). V Sloveniji je po njegovih besedah težko karkoli začeti, relativno lahko pa je zaustaviti vsako pobudo in vsako podjetje.
"Čisto nič ne bomo dosegli z jadikovanjem in s pritožbami, danes se cenijo delovna država, čvrsta potika in močna vlada, mi tega nimamo zato moramo to ustvariti. Zapravljene poslovne priložnosti so naša notranja razvojna slabost. Veste, gospe in gospodje, takšna je pač usoda večnih zamudnikov in preplašenih nosilcev lastnih konkurenčnih prednosti. V DeSUS bomo predlagan poroštveni zakon vsekakor podprli," je sklenil.
Vladnemu zakonu pa nasprotuje pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič, ki je v torek predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu povedal, da bo v primeru sprejetja zakona o poroštvu države za obveznosti družbe 2TDK na ustavno sodišče podal pobudo o presoji ustavnosti in vložil referendumsko pobudo.