Obmorski kraji ustvarjajo posebej romantično vzdušje, a kaj kažejo številke o porokah? Lani so se v Sloveniji na 1.000 prebivalcev poročili trije pari. V Obalno-kraški regiji je bilo porok manj od slovenskega povprečja; po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so se najmanj poročali prebivalci ankaranske občine, največ pa prebivalci piranske, kjer dosegajo slovensko povprečje, medtem ko sta koprska in izolska občina pod tem povprečjem.
POL MANJ POROK KOT NEKOČ: Nam ljubezen ob morju več ne diši?
Koper
Statistika kaže, da Slovenci v primerjavi s preteklostjo bistveno manj hitimo k matičarju. Število porok upada. "Podatke o porokah imamo od leta 1954 dalje in lani je bilo porok za več kot polovico manj kot takrat," pojasnjujejo na Statističnem uradu RS (SURS). Najmanj porok smo v Sloveniji zabeležili leta 2020, kar je povezano z ukrepi za zajezitev širjenja covida-19. Pandemija je torej v letih 2020 in 2021 močno oklestila število porok, z oslabitvijo virusa pa se je v letu 2022 okrepila tudi ljubezen, ki se je vrnila tako rekoč z dvojnimi koraki.
Lani se je poročilo skoraj 6.400 parov (6.388), kar pa je za šest odstotkov manj kot leto poprej. Največ ženinov je bilo starih med 30 in 34 let, največ nevest pa med 25 do 29 let. Ob sklenitvi zakonske zveze so bili sicer ženini stari povprečno 37,7 leta ali skoraj tri leta več od nevest; povprečna starost teh je bila 34,9 leta.
Letošnje leto je prineslo obetaven začetek. Znani so sicer podatki samo za prvo četrtletje: zakonsko zvezo je sklenilo 717 parov, kar je deset odstotkov več v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta.
Četudi morje in sonce ustvarjata posebno romantično vzdušje, pa podatki kažejo, da ljubezen v slovenski Istri ne cveti bistveno močneje kot v drugih slovenskih krajih. Kako se poročamo glede na druge regije in občine?
Lani so se v Sloveniji na 1.000 prebivalcev poročili trije pari. V Obalno-kraški regiji je bilo porok nekoliko manj od slovenskega povprečja; sklenilo se je 2,6 zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev. Med obalnimi občinami so precejšnje razlike. Najmanj so se poročali v Ankaranu, kjer beležijo 1,2 poroke na 1.000 prebivalcev, največ pa v piranski občini – sklenjene so bile tri zakonske zveze na 1.000 prebivalcev. Koprska občina se s 2,8 zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev giblje v skladu z regionalnim povprečjem, sledi Izola z 2,1. Poglejmo podrobnosti.
Na območju Upravne enote (UE) Koper so bile v lanskem letu sklenjene 203 zakonske zveze, v letošnjem letu, do vključno 15. oktobra, pa 222 zakonskih zvez. Kot pojasnjujejo, je od leta 2016 do leta 2019 število sklenjenih zakonskih zvez postopoma naraščalo. V letu 2020 in 2021 je prišlo do precejšnjega upada številka predvsem zaradi epidemije, je pa ponovno zelo naraslo v letu 2022.
"V letu 2022 beležimo največje število sklenjenih zakonskih zvez v primerjalnem obdobju. Lani beležimo manjši upad števila sklenjenih zakonskih zvez, medtem ko letos število sklenjenih zakonskih zvez ponovno narašča in bo predvidoma konec leta približno enak številu sklenjenih zakonskih zvez v letu 2022," so razložili.
Na območju UE Izola je bilo v letu 2023 sklenjenih 73 zakonskih zvez, do 16. oktobra letos pa 57. Kot pojasnjujejo, je vsako leto sklenjenih povprečno 70 zakonskih zvez.
Na območju UE Piran je bilo leta 2023 sklenjenih 132 zakonskih zvez. V letu 2024, oziroma do vključno 16. oktobra, prav tako beležijo 132 sklenjenih zakonskih zvez. Kot opažajo, je bil med epidemijo zaznan upad števila sklenjenih zakonskih zvez, vendar je po koncu epidemije trend začel ponovno naraščati.
Preverili smo tudi zanimanje za poroke istospolnih partnerjev.
Odkar je 31. januarja 2023 začel veljati Zakon o spremembah Družinskega zakonika, ki je omogočil sklenitev zakonske zveze tudi istospolnim partnerjem, je to možnost na obalnem področju izkoristilo samo 14 istospolnih parov. Na koprski upravni enoti so bile sklenjene v letu 2023 štiri istospolne zakonske zveze in ena v letu 2024, na izolski tri, na piranski pa so zabeležili šest sklenitev zakonskih zvez med istospolnimi partnerji.