Akcije na reki Dravi se je udeležilo nekaj več kot 40 prostovoljcev na SUPih, kajakih in kanujih. Na dveh odsekih so skupno očistili 16 kilometrov reke oziroma kar 32 kilometrov brežin, ki povezujejo mesta Ruden, Neuhaus in Lavamünd. Iz narave so odstranili 260 kilogramov odpadkov.

"Medtem, ko se je z akcijo v preteklih letih odstranjevalo večinoma večje kose smeti, kot so avtomobilske gume, čolne, straniščne školjke, avtomobilske akumulatorje in kolesa, smo letos našli večinoma le zavrženo embalažo, kot so plastenke, pločevinke, stiropor in gradbeni material, kar kaže na pomen akcije," so pojasnili.

Za varnost udeležencev so ponovno poskrbele lokalne ekipe reševalcev iz vode (Österreichische Wasserrettung). V zahvalo za njihov trud so reševalci iz vode prejeli popolnoma novo blagovno znamko Amanzi 'Rescue SUP', ki so jo kupili AWV Lavanttal, lokalni župani in lokalni klubi.

Društvo Naredi nekaj za naravo deluje že od leta 2017 in šteje okoli 100 aktivnih članov. "Delujemo primarno na slovenski obali, pa tudi širše. Akcije izvajamo po celi Sloveniji, združujemo pa se tudi z enako mislečimi tujimi organizacijami. Takšna je bila tudi ta akcija z avstrijskim društvom, s katerim nas druži strast do SUPanja in skrbi za naravo," pojasnjuje Miha Vivoda, predsednik obalnega društva.

"Tako je prišlo do prenosa dobrih praks in našo zgodbo pobiranja odpadkov s SUPi nadaljujejo tudi oni na reki Dravi. Pridružili smo se jim z namenom prenosa izkušenj in znanj, vsak na svojem področju. Gre za eno lepo akcijo, ki ima velik pomen povezave med iniciativama in seveda tudi državama. Oni so to akcijo izvedli malo pred prehodom Drave iz Avstrije v Slovenijo in z lepo gesto predajajo čisto naravo nam naprej v upravljanje, torej v uživanje," je še dejal.

S SUPom do težko dostopnih mest

"SUP nam omogoča, da lahko zelo enostavno pridemo na sicer zelo težko dostopna mesta narave. Prihajamo torej z morske oziroma vodne strani, tako lahko denimo pridemo tudi pod klife," pojasnjuje.

Podobno akcijo so pred nekaj leti izvedli na Ljubljanici, od izvira pri Vrhniki do izliva v Savo. "Očistili smo skoraj 46 kilometrov Ljubljanice. Čeprav je takšna akcija tudi naporna, gre za zelo prijetno izkušnjo, ki opogumlja tudi tiste ljudi, ki jih srečamo in ki so morda dnevno na lokaciji, pa mogoče niti ne pomislijo, da bi pobrali smeti iz narave," nadaljuje Vivoda.

V začetku poletja so izvedli tudi večjo akcijo na slovenski obali: "Očistili smo celoten koprski priobalni pas, pridružili so se nam tudi mnogi otroci in družine, pa tudi kolegi iz Avstrije."

"Bistvo našega društva je tudi to, da ne izvajamo samo občasnih čistilnih akcij, ampak dejansko tudi spodbujamo ljudi, da dnevno naredijo karkoli lahko za svoje okolje in vključijo skrb za naravo v svoj vsakdan – da poberejo odpadek iz narave, da delujejo bolj trajnostno … Vsak doprinos je pomemben in vedno pravimo, da se ne smemo ustrašiti zgodbe, da smo samo kapljica v morju, šteje namreč vsak doprinos," poudarja Vivoda.

Učinek takšnih akcij se kaže tudi v tem, da iz leta v leto poberejo manj odpadkov, hkrati pa so ti vedno bolj vsakodnevni – plastenke, pločevinke –, medtem ko so pred leti pobirali večje kosovne odpadke, od motorjev do straniščnih školjk.

"Torej ta kultura vseeno raste in učinek teh aktivnosti na naravo in tudi na ljudi, je viden. Ker če o tem ozaveščamo, se nam tudi ljudje pridružujejo in ne uporabljajo več narave, kot da je koš za smeti," še pove Vivoda.