Piranske občanke in občane boste ob njihovem prazniku že tretjič nagovorili kot župan. Se je veliko spremenilo od dne, ko ste prestopili prag svoje nove pisarne na Tartinijevem trgu?

Še vedno imam isto vizijo in voljo do trdega dela. Na županske volitve sem se pred tremi leti podal kot le še eden izmed številnih občanov, razočaranih nad občinsko politiko capljanja na mestu in zapravljanja razvojnih priložnosti. V politični prostor sem si želel vnesti čim več pozitivne energije, znanja in sodelovanja in menim, da mi je to do neke mere tudi uspelo. Med ljudmi z različnimi političnimi in ideološkimi prepričanji bodo vedno razhajanja, vendar pa pogoste soglasne odločitve občinskega sveta dokazujejo, da smo v Piranu dosegli določen konsenz o temeljih gospodarskega okolja, ki ga želimo vzpostaviti. To čutijo tudi investitorji, ki v pogovorih z mano in mojo ekipo izražajo zadovoljstvo s stabilnostjo razmer v občini in s privlačnostjo poslovnih priložnosti.

Se je pa vaša ekipa od tistih dni kar precej spremenila.

Drži. Spremenila in okrepila. Od začetka pa vse do danes je vsak dan najmanj 12-urni delavnik, tudi sobote, nedelje. Že takoj ko sem nastopil mandat, smo se ogromno pogovarjali o tem, kako z omejenimi sredstvi pospešiti razvojni korak občine. Drzne ideje, projekti so kar deževali, oblikovali so se načrti, ki jih zdaj izvajamo. Normalno je, da je ob tem divjem tempu prišlo do kresanja različnih mnenj in pri nekaterih sodelavcih tudi do zasičenja. Prepričan pa sem, da je moja sedanja ekipa še močnejša, trdnejša, predvsem pa bolj strokovna in izkušena, kot je bila ob prevzemu odgovornosti vodenja občine. Ob tem pa vrata moje pisarne še naprej ostajajo odprta za vse, ki imajo ideje, voljo, željo po sodelovanju in so pripravljeni trdo delati. Naloga občine je, da ustvarjamo pogoje, v katerih bomo svobodno ustvarjali, živeli in odgovorno soustvarjali boljši jutri za vse nas. In to mora biti naš skupni cilj, da se ljudje pri nas počutijo domače, varno, prijetno in da jim omogočimo, da pri nas uresničijo svoje ambicije.

Kakšne odnose ste vzpostavili z Ljubljano?

Z državo sicer zgledno sodelujemo, menim pa, da določeni ljudje na odgovornih položajih v Ljubljani na turizem gledajo kot turisti in ne razumejo, za kako kompleksno dejavnost gre. Časi, ko si je bilo mogoče lepe prihodke obetati le z obalo, hoteli in gostinskimi objekti, so že dolgo za nami. Turistični trg je zahteven, konkurenca pa strahovito ostra. Gostje iščejo unikatne in nepozabne izkušnje, mi pa jim ne moremo ponuditi niti povsem samoumevne turistične infrastrukture, kot je na primer golf. Zakaj so se v Ljubljani odločiti potegniti ročno zavoro pri projektu, ki bi ustvaril nekaj deset dobičkonosnih novih delovnih mest, ni povsem jasno. Gre za prostorsko, okoljsko, gospodarsko in družbeno povsem neproblematično investicijo. Prerekanja o tem, ali bi bilo na lokacijah v Sečovljah morda nekoč mogoče pridelati nekaj glav zelja, ne jemljem resno. Jasno je, da mora ministrstvo za kmetijstvo skrbeti za najboljša kmetijska zemljišča, manj razumljivo pa je, da skušajo preprečiti zelen projekt na nekakovostnih zemljiščih, ki bi jih s pomočjo izdatne proračunske injekcije morda lahko nekoč spremenili v povprečna. Projekt igrišča za golf v Sečovljah izpolnjuje vse okoljske in prostorske pogoje. Občina je poiskala nadomestna kmetijska zemljišča in poskrbela, da bo igrišče pridobilo najzahtevnejše naravovarstvene certifikate, igrišče je usklajeno z občinsko strategijo razvoja turizma, usklajeno je z zakonom o spodbujanju razvoja turizma …, očitno pa ni usklajeno z vsemi lobiji. Težko ocenim, koliko časa bo trajalo, da polomimo vsa krila tega mlina na veter, ki v Ljubljani meša meglo, vendar bomo na koncu zmagali. Ker imamo prav.

Ustavili so se tudi načrti za podaljšanje letališke steze.

Ker gre za projekt, ki se nahaja v bližini krajinskega parka, je razumljivo, da že samo načrtovanje zahteva veliko pozornosti in skrbnosti ter s tem tudi časa, ni pa ustavljeno. V Občini Piran smo dosegli dogovor o tem, da mednarodno letališče potrebujemo, zdaj pa moramo zagotoviti, da bo služilo svojemu namenu. Nobenega smisla namreč nima, da morajo zaradi prekratke vzletno-pristajalne steze naši gostje pristajati pri sosedih, letališče pa se dobesedno bori za preživetje.

Občanke in občani imajo občutek, da se v občini gradi manj, kot so bili vajeni v preteklosti.

Raznih megalomanskih projektov, ki bi bremenili prihodnje generacije, se v teh časih razumljivo nismo lotevali, saj menim, da jih je bilo skupaj s pripadajočimi dolgovi že preveč. To pa seveda ne pomeni, da je investicijski cikel v občini zamrl. Kljub hudi gospodarski krizi, ki je skoraj zlomila Slovenijo, v Piranu odločno nadaljujemo začrtane projekte. Gradimo, obnavljamo in prenavljamo. Sicer pa sem bolj ponosen na investicije v ljudi kot v opeke. Kljub dolgovom, ki sem jih podedoval, in kljub občutnemu zmanjšanju prihodkov, ki spremljajo recesijo, nam je uspelo ohraniti najvišje standarde v družbenih dejavnostih. Občina Piran gospodarski krizi kljubuje uspešneje, kot to velja za veliko večino lokalnih skupnosti v Evropi.

Pa vendar so med nami tudi občanke in občani, ki so se zaradi recesije znašli v hudi stiski.

Razmere v gospodarstvu so res potisnile kar nekaj naših občank in občanov pod prag revščine, na kar smo se hitro odzvali z različnimi programi. V tem letu dajemo zelo velik poudarek lajšanju socialnih stisk ljudi s projekti, kot so dodelitve toplih obrokov, ki uspešno potekajo že tretje leto, zvišanje subvencij za stanovanja, nov center za brezdomce, projekt hišni mojster, aprila je odprla vrata pisarna Pravnega centra za varstvo človekovih pravic, kjer imajo socialno ogroženi občani na voljo brezplačno pravno svetovanje. Ker vemo, da je za mnoge vsak evro pomemben, lahko od junija občanke in občani občine Piran z gotovino in brez provizije plačujejo storitve šol, vrtcev, plačajo elektriko, vodarino in smetarino. Na ta način želimo v času gospodarske in finančne krize občanom pomagati pri zmanjševanju tekočih stroškov. To, da omenjeni projekti uspešno potekajo, je dokaz, da imamo občutek za stisko ljudi in jim prisluhnemo. Nas pa to nikakor ne zadovoljuje in dejansko nas ti uspehi ne navdajajo z optimizmom, temveč s še večjo odgovornostjo in zavezo pomagati slehernemu posamezniku. Naloga občine je, da ustvarjamo pogoje, v katerih bomo svobodno ustvarjali, živeli in odgovorno soustvarjali boljši jutri za vse nas. In to mora biti naš skupni cilj, da se ljudje pri nas počutijo domače, varno, prijetno in da jim omogočimo, da pri nas uresničijo svoje ambicije.

Se vam zdi primerno, da ste v teh razmerah okrepili mednarodno sodelovanje Občine Piran?

Občina Piran živi od svoje mednarodne prepoznavnosti, zato je prav v teh časih ključno, da vzpostavimo čim več stikov s kraji in ljudmi iz različnih držav, kjer doslej nismo bili dovolj navzoči. Naloga občine je, da vzpostavi povezave na najvišji ravni, in to nam zelo dobro uspeva, kar je osnova za to, da se med seboj povežejo sorodna društva in inštitucije. Nekaj rezultatov je že, več si jih še obetamo. Niso pa danes časi, ko bi bila takšna potovanja samo protokolarna, ti časi so mimo. Kot župan predstavljam občino tudi navzven in škoda bi bilo, da svoje prepoznavnosti ne bi izkoristili. Spomnimo se samo, da so o naši občini govorili tudi na CNN. Dejaven sem tudi v okviru Evropske unije, saj sem od leta 2011 član Slovenije v Odboru regij v Evropski komisiji, izvoljen sem bil za člana komisije za zahodni Balkan, katere naloga je pomagati BiH ter Srbiji pri pripravah za vstop v EU, poleg tega sem član Evro-sredozemske skupščine lokalnih in regionalnih oblasti in podpredsednik komisije za ekonomske, socialne in teritorialne zadeve. Letos pa sem bil imenovan še v politični svet t. i. mediteranske pobude. Svojim sogovornikom s ponosom razkrivam skrivnosti našega mesta in občine ter neskončne možnosti sodelovanja, ki jih ponujamo. Geste prijateljstva nikoli nikomur niso storile nič žalega. Ravno nasprotno, odpirajo nove priložnosti, ki jih krvavo potrebujemo.

Pa je teh priložnosti res tako veliko? Vsak večji projekt rodi novo civilno iniciativo, ki kar uspešno mečejo polena v kolesja vaših načrtov. 

Ponosen sem, da živim v občini, kjer ljudje tako pozorno spremljajo delo politike in so se pripravljeni organizirati ter aktivno sodelovati pri sprejemanju in izvajanju odločitev. Tarnanje za šankom, iskanje imaginarnih krivcev za vse, kar gre narobe, ne pelje nikamor. To je miselnost poražencev. Naši občani se zavedajo, da imajo moč spreminjati stvari in si svojo usodo krojiti sami, in to tudi počno. In pri tem imajo vso mojo podporo. Sem se pa na volitve podal s programom, ki so ga ljudje podprli, in sem ga dolžan izvajati ne glede na to, ali so določeni cilji tega programa v danem trenutku priljubljeni ali ne. Nisem kandidiral zato, da bi zmagoval na tekmovanjih popularnosti. Pa drugi strani pa je tudi res, da posamezne civilne iniciative ne združujejo veliko ljudi, le glasne so tako, da prevpijejo tiho večino. Ni dobro, kadar manjšina odloča o prihodnosti večine.

Ko že omenjate glasnost, to poletje je bilo v Občini Piran precej obremenjeno s hrupom.

Občina Piran ima jasno določen odlok, ki določa pravila glede predvajanja in izvajanja glasbe v lokalih. Problem ni od danes, vleče se že vrsto let, a pristojna inšpekcija ni ukrepala na tem področju. Zato smo v občini naročili meritve, ki so pokazale, da je bila naša skrb upravičena in da je v določenih gostinskih lokalih v resnici prihajalo do kršitev. Dejstvo je, da bo na tem področju treba doseči konsenz med željami in pričakovanji ene in druge strani, saj nam mora biti vsem v interesu, da se občina razvija, kajti na dolgi rok bo bolje vsem. Ne smemo gledati ozko in škodoželjno, češ, če sam nimam nič od tega, naj nima nihče. Specifika našega kraja je drugačna od ostalih krajev, kjer turizem ni primarna dejavnost, zato bi bilo primerno in potrebno, da so tudi predpisi na nekaterih področjih drugačni kot za druge kraje. Tega bi se morali zavedati tudi vsi, ki živimo tu, in biti vsaj poleti, ko je višek dogajanja, bolj tolerantni. Po drugi strani pa morajo biti do kraja odgovorni tudi gostinci, kar sicer večina je, ter se zavedati, da niso sami v prostoru. Dogaja se namreč, da si sosednji lokali "nagajajo", saj očitno mislijo, da glasna glasba privabi ljudi. Skratka, treba bo najti konsenz. Zavedati pa se moramo, da ni turističnega središča brez turističnega vrveža in da moramo vsi imeti določeno mero strpnosti do gostov, ki so se k nam prišli poveselit. Gostinci ne nameščajo glasbene opreme za lastno veselje, to storitev od njih pričakujejo in zahtevajo obiskovalci. 

Dotaknimo se problema prometa: posebej v Piranu vemo, da je to večni kamen spotike.

Kot sem večkrat dejal, je moj cilj zapreti Piran za promet. Mojemu razmišljanju pritrjuje čedalje več ljudi. Dejal pa sem tudi, da tega ne moremo narediti z danes na jutri. Veliko smo že naredili glede izboljšanja logistike. Velika pridobitev je 100 koles Piranko, ki jih občanke in občani veselo vozijo, po Piranu je tudi letos vozil Maestro, brezplačno električno vozilo, od septembra pa imajo krajani, gostinci, hotelirji, trgovci, obrtniki in ostali na voljo novo vozilo za brezplačni prevoz manjšega tovora po Piranu. Namen Občine Piran je, da z ukrepi na področju trajnostne mobilnosti spodbuja krajane in krajanke, da osebna vozila parkirajo zunaj mestnega jedra in tako pripomorejo k zmanjšanju prometne gneče v Piranu, predvsem v obdobju od maja do novembra, ko je mesto najbolj prometno obremenjeno. Občina Piran, ki se zaveda specifike starega mestnega jedra, na različne načine omogoča lažjo mobilnost in izboljšuje logistiko mesta. Piran je naš biser in moramo skrbeti zanj. Ker je specifičen, moramo učinkovito uporabljati omejeni prostor ter spodbujati uporabo ekoloških in energetsko učinkovitih načinov prevoza.

Kako pa komentirate razmišljanja koprskega župana Borisa Popoviča o kandidaturi v občini Piran?

Koprski župan nikoli ni skrival svojih apetitov, povezanih z občino Piran, zato me takšna neposredna kandidatura ne bi presenetila, potem ko mu je poskus upravljanja naše občine prek posrednika padel v vodo.

Tudi koprski župan zna povedati kako pikro na vaš račun. Moti ga, da je Občina Piran prevzela večinski, 53-odsotni delež Casinoja.

Občina Piran ni prevzela večinskega deleža Casinoja. Občina Piran je lastnik najmanjšega deleža navadnih delnic v družbi Casino Portorož, d. d. V reševanje podjetja v težavah smo se podali izključno z namenom ohranitve delovnih mest v igralniški dejavnosti, ki je skozi zgodovino pomembno sooblikovala razvoj naše turistične destinacije in se po naši akciji zdaj ponovno postavlja na noge. Prepričan sem, da smo ravnali pravilno, ko nismo sprejeli Popovičeve »rešitve« s stečajem družbe.  

Čez eno leto bodo volitve. Boste ponovno kandidirali?

O vnovični kandidaturi še ne razmišljam, saj imam za to preprosto preveč dela in premalo časa. Ob izteku mandata bom ocenil, ali sem bil dovolj uspešen in ali mi je ostalo dovolj energije za nadaljevanje. Ponosen in hvaležen sem, da imam priložnost voditi tako čudovito občino, kot je naša. Rad pomagam ljudem in to bom počel tudi v prihodnje. Bodisi kot zdravnik bodisi kot župan.