Demenca, ki prizadene približno 50 milijonov ljudi po vsem svetu, ni nujno neizogibna posledica staranja. Po mnenju nevrokirurga dr. Rahula Jandiala iz bolnišnice City of Hope v Los Angelesu lahko z določenimi spremembami življenjskega sloga občutno zmanjšate tveganje za nastanek te bolezni. Jandial, ki je z več kot 5.000 operacijami možganov opazoval razvoj in staranje tega zapletenega organa, poudarja pomen preprostih, a učinkovitih korakov za zaščito možganov.
PET KORAKOV ZA ZAŠČITO MOŽGANOV PRED DEMENCO: Preproste spremembe za dolgoročno ohranjanje miselne ostrine
Trendi
1. Sredozemska "prehrana za možgane"
Dr. Jandial priporoča, da začnete z uravnoteženo prehrano, ki temelji na sredozemskem slogu, saj ta vključuje hranila, ki lahko podpirajo zdravje možganov. Ta prehrana vključuje predvsem ribe bogate z omega-3 maščobami, rastlinska živila, oreščke in občasno rdeče vino. Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah, kot so losos, sardine in tuna, krepijo živčne celice, saj delujejo kot izolatorji, ki pospešujejo prenos živčnih signalov. Dr. Jandial pojasnjuje, da ta vrsta prehrane zagotavlja večjo zaščito možganov pred starostnimi spremembami, saj pomembna hranila, kot so flavonoidi in antioksidanti, uspešno prehajajo skozi različne telesne ovire in učinkovito delujejo v možganih.
2. Redna telesna aktivnost
Gibanje je eden izmed najbolj učinkovitih načinov za ohranjanje zdravih možganov. Redna fizična aktivnost, kot je hoja ali lahka vadba, spodbuja sproščanje možganskega nevrotrofičnega faktorja (BDNF). BDNF spodbuja rast in obnovo možganskih celic, kar je bistvenega pomena za dolgoročno miselno ostrino. Jandial poudarja, da ne potrebujete naporne vadbe, ampak je dovolj že 30 minut hitre hoje, saj že tako preprosta aktivnost pomaga ustvariti pogoje za boljšo regeneracijo možganov.
3. Učenje novih veščin
Sposobnost možganov za učenje in prilagajanje ostane aktivna skozi vse življenje, zato je pomembno, da jih redno izzivate. Učenje novih veščin, kot so igranje inštrumenta, učenje tujega jezika ali branje zahtevnih knjig, spodbuja aktivacijo širših možganskih omrežij. Tovrstni miselni izzivi pripomorejo k oblikovanju novih povezav med možganskimi celicami, kar pripomore k boljši kognitivni fleksibilnosti. Tudi preproste aktivnosti, kot je načrtovanje bodočih dogodkov ali razmišljanje o različnih scenarijih, aktivirajo možgane in krepijo spominske ter organizacijske sposobnosti.
4. Pomen socialnih stikov
Socializacija je pomembna ne le za čustveno, temveč tudi za miselno zdravje. Interakcija z drugimi zahteva načrtovanje, pomnjenje in prilagajanje, kar vse spodbuja miselno aktivnost. Ljudje, ki redno ohranjajo socialne stike, so manj dovzetni za osamljenost in negativne misli, kar lahko sicer vodi v kognitivni upad. Družabni odnosi zagotavljajo mentalno stimulacijo, saj vključujejo interakcijo, empatijo in prilagajanje različnim situacijam, kar omogoča aktivno ohranjanje možganskih funkcij skozi leta.
5. Skrb za zdravje srca
Možgani za svoje delovanje potrebujejo veliko količino kisika in hranil, saj porabijo kar 20 odstotkov celotne oskrbe telesa s temi snovmi. Če krvne žile v možganih niso dovolj prehodne, lahko to privede do propadanja možganskih celic, kar pospeši upad kognitivnih sposobnosti. Z nadzorovanjem krvnega tlaka, ravni sladkorja in holesterola ter z redno telesno dejavnostjo lahko ohranjate krvne žile zdrave. Zdrav srčno-žilni sistem omogoča možganom, da prejmejo dovolj kisika in hranil, kar prispeva k optimalnemu delovanju in dolgoročni ohranitvi miselnih sposobnosti.