Digitalni model razbitine, nastal s pomočjo več kot 700.000 fotografij, je prvi, ki prikazuje Titanik v celoti. Rekonstrukcija je bila uporabljena v dokumentarnem filmu Titanic: The Digital Resurrection, ki sta ga pripravila National Geographic in Atlantic Productions. Razbitina leži na globini 3.800 metrov v severnem Atlantiku.

Premec stoji, krma raztreščena

Premec ladje stoji skoraj pokončno na morskem dnu, medtem ko je krma – odmaknjena približno 600 metrov – spremenjena v neprepoznaven kup kovine. Sken je razkril tudi poškodovano okno, ki naj bi ga razbila ledena gora, kar potrjuje izjave preživelih, da je led prodrl v kabine.

Usodna poškodba: Serija lukenj – velikih približno kot list papirja

Znanstveniki so z napredno simulacijo preučili, kako je prišlo do potopa. Ugotovili so, da Titanik ni doživel enega velikega preloma, temveč serijo majhnih predrtin – velikih približno kot list papirja – razporejenih vzdolž šestih vodotesnih predelkov. Ladja je bila zasnovana tako, da bi ostala nad vodo tudi ob zalitju štirih, a takratna poškodba je bila preobsežna.

"Razlika med tem, da bi Titanik potonil ali ostal na površju, je bila v majhnih luknjah," je pojasnil Simon Benson, predavatelj ladjedelništva na Univerzi v Newcastlu. "Voda je vdirala počasi, a vztrajno – dokler niso bili vsi predelki poplavljeni."

Inženirji žrtvovali življenje za elektriko in svetlobo

Posebej ganljiv vpogled pa daje digitalni posnetek kotlovnice. Del razbitine prikazuje odprt parni ventil, kar kaže, da je para še vedno napajala električni sistem, ko je ladja tonila. Kotli so bili še vroči, kar pomeni, da so bili v delovanju tudi pod vodo.

To je bila zasluga skupine ladijskih inženirjev pod vodstvom Josepha Bella, ki so do zadnjega nalagali premog v peči, da bi ohranili elektriko in luči. "Ohranjali so svetlobo, da je posadka lahko varno spustila rešilne čolne – ne v temi, ampak z vsaj nekaj svetlobe," je povedal analitik Parks Stephenson. "Obvladovali so kaos, kolikor dolgo je bilo mogoče. To simbolizira prav ta odprt ventil, ki še danes leži na krmi."

Titanik še vedno pripoveduje zgodbe

Stephenson je poudaril tudi zgodovinski pomen razbitine: "Titanik je zadnji preživeli očividec nesreče in še vedno ima zgodbe, ki jih želi povedati."

Na dnu oceana še vedno ležijo raztreseni osebni predmeti potnikov. Digitalna rekonstrukcija odpira nova vprašanja o nesreči, a bo trajalo še leta, preden bodo strokovnjaki lahko v celoti preučili vse podatke, ki jih ponuja.