Vsa dela potekajo z namensko posebno opremo in izurjenimi kadri, izvajajo pa jih v alpinističnem pristopu oz. v vrvni tehniki, kar zahteva svoj čas, je pojasnil Jeriha.

"Osnovno plezalno znanje tu ni dovolj," je izpostavil Jeriha in dodal, da so člani ekipi ne le vrhunski plezalci, ampak tudi gradbeniki in geomehaniki. Pri sanaciji namreč postavljajo geotehnična sidra za stabilizacijo brežine ter delajo z namensko, specialno vrtalno opremo, ki je bila razvita posebej za ta namen. K sreči, dodaja, imajo na voljo izkušeno ekipo.

Poleg naravovarstvenih in kulturnovarstvenih omejitev, povezanih z delom dela v mestu Piran, je sanacija specifična tudi iz drugih razlogov. Tako denimo dostop do klifa po morju oz. plaži ni mogoč, edina dostopna cesta do gradbišča pa je zelo strma tlakovana cesta, kjer je omejitev prometa na vozila do teže 3,5 tone.

Za nameček je ves župnijski kompleks obdan z visokim obzidjem, je opozoril Jeriha, "tako da smo omejeni na ročna dela z vrvno tehniko, škripčevjem in pripadajočimi manevri, ki jih tako delo zahteva".

Po njegovem mnenju bo po sanaciji erozija klifa v vsakem primeru močno upočasnjena. Kot je dodal vodja gradnje, gre pri izbiri načina dela sicer za običajen pristop na zavarovanih klifih, kjer betoniranja oz. geotehnični ukrepi, ki jih poznamo z manj občutljivih območij, ne pridejo v poštev.

Sanacijo klifa pod župniščem je piranska občina začela sredi septembra. Erozija namreč odnese vsako leto od dva do pet centimetrov pobočja in se že dolga leta nevarno približuje župnišču, s čimer prihaja do vedno večje možnosti porušitve objekta.

Vrednost del, ki jih izvaja podjetje Eho projekt iz Ljubljane v sodelovanju s podjetjem Feniks + iz Tržiča, je 303.736 evrov. Z zgornje strani klifa je predvidena izvedba mikropilotov, ki bodo prek temeljne grede zadržali župnišče, brežina pa bo zaščitena z rolirano brežino, ki bo z injektirnimi sidri sidrana neposredno v klif ter delno obzidana z lokalnim peščenjakom. Brežino bo varovala visoko nosilna protikorozijsko zaščitena jeklena mreža.

Nosilnost mikropilotov in sider je ocenjena na več kot 100 let, mreže ter drugi izpostavljeni deli pa naj bi ob rednem vzdrževanju in čiščenju vzdržali 50 let.