Medtem ko bo Slovenija rast primanjkljaja na 2,2 milijarde evrov v letu 2024 opravičevala z zagotavljanjem sredstev za odpravo posledic avgustovskih poplav, je vlada za leto pozneje pripravila proračun v okviru fiskalnih pravil. Za leto 2025 je tako primanjkljaj predviden v višini 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,8 odstotka BDP.

Odhodkov je leta 2025 predvidenih za skupaj 15,8 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo skupaj 14,6 milijarde evrov.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je včeraj ob predstavitvi teh številk povedala, da je predlog proračuna za leto 2025 tako kot tudi proračuna za leto 2024 kljub prilagoditvam izrednim razmeram, ki jih predstavljajo avgustovske poplave, razvojno naravnan. "Državljanom zagotavljata ohranjanje blaginje, državi pa razvoj," je dejala.

Poslanci opozicije so drugačnega mnenja. "Vlada Roberta Goloba ni na oblasti še niti dve leti, pa je napovedala in pripravila že nove davke," je dejal Aleksander Reberšek (NSi). Omenil je razveljavitev v času prejšnje vlade uveljavljenih sprememb pri dohodnini ter nadaljeval s prispevkom za dolgotrajno oskrbo, preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neusklajevanjem olajšav in lestvice za odmero dohodnine ter začasno obdavčitvijo bank in višjimi davki za podjetja.

"V letu 2025 bomo priča številnim novim obremenitvam," je opozoril tudi Zvonko Černač (SDS). Sredi leta 2025 prihaja dajatev za dolgotrajno oskrbo, je dejal in dodal, da bo zaradi te in drugih dajatev, ki jih napoveduje vlada, gospodarstvo še manj konkurenčno, kot je. Potreba po zagotavljanju sredstev za financiranje sanacije po poplavah se mi zdi le nek prazen izgovor, ker ni ambicije za spremembe.

Andreja Kert (Svoboda) je ocenila, da vlada dobro in hitro rešuje najbolj pereče probleme. "Sredstva, ki se zbirajo v proračunu, se uporabljajo za boljše in varnejše življenje ljudi ter za blaginjo države," je zagotovila. Največ sredstev se bo leta 2025 namenilo za izobraževanje in šport, sledijo socialna varnost, pokojninsko varstvo, investicijske transferje, zdravstveno varstvo, je naštela.

Na vprašanja, kje v obravnavanem dokumentu se odraža njegova razvojna naravnanost, je finančni minister Klemen Boštjančič odgovoril, da v sredstvih za investicije in znanost. "Sredstva za znanost se bodo v štirih letih podvojila, to je tisto, čemur mi pravimo razvojna naravnanost proračuna," je dejal. Vlada se je sicer po poplavah odločila za linearno znižanje sredstev posameznih proračunskih porabnikov, a kot je dejal minister, so se nato dogovorili, da na področju znanosti sredstev ne bodo zmanjševali.

DZ bo razpravo o predlogu proračuna za leto 2025 nadaljeval v sredo, ko bo imel na dnevnem redu še preostale proračunske dokumente.