Da bi morala tržaška občina poskrbeti za vodene oglede v slovenskem jeziku so opozarjali številni svetniki, v prejšnjih mandatih Valentina Repini in Igor Svab, nazadnje pa zgodovinar Štefan Čok, ki je v tržaški mestni svet vstopil lani.

Rižarna je velika stavba pri Sv. Soboti, v kateri so najprej luščili riž, leta 1943 pa so jo nacisti spremenili v koncentracijsko taborišče. Leta 1944 so v notranjosti zgradili krematorijsko peč, v kateri so sežgali okrog 4000 do 5000 ljudi. Zmogljivost peči je bila 50 do 70 trupel dnevno. Žrtve so bili po večini Slovenci, nato Hrvati, italijanski protifašisti in Judje. Za hitrejše iztrebljanje so ljudi tudi obešali, ob koncu so v plinsko celico predelali tovornjak. Rižarna je bila tudi zbirno središče za nacistična uničevalna koncentracijska taborišča, skozi katero je šlo okrog 20.000 oseb.

Rižarno je vodil Odilo Globocnik. Njegova najbolj znana pomočnika sta bila najprej Christian Wirth, nato pa August Dietrich Allers. Dela krvnikov so opravljali razni kolaboracionisti, pazniki pa so bili po večini italijanski fašisti. Njegov najtesnejši sodelavec je bil tudi Gaetano Collotti, vodja političnega odseka posebnega italijanskega policijskega inšpektorata v Trstu. Leta 1965 so Rižarno s predsedniškim odlokom razglasili za državni spomenik. Zgradbo so obnovili pod vodstvom arhitekta Romana Boica in spremenili v mestni muzej.