Prisotnost tujerodnih vrst v našem ekosistemu predstavlja resen naravovarstveni pa tudi ekonomski problem. Raziskovalci opažajo prisotnost tujih organizmov v različnih okoljih, med drugim so v slovenskem morju opazili organizme, ki so značilni za južnejše dele Sredozemlja.

V zadnjih 20 letih so samo pri ribah zaznali kar nekaj vrst, ki jih prej ni bilo. Gre za balestre, črnuhe, morske mesce, barakude oz. morske ščuke, delfinke, skavko itd. Glede na poročilo iz leta 2021, so v slovenskem morju do takrat zaznali 56 tujerodnih vrst organizmov. Pozornost vzbuja tudi modra rakovica, še ena invazivna tujerodna vrsta, ki povzroča ekološko in ekonomsko škodo.

Zdaj je pred vrati azijska bogomolka velikanka (t.i. Hierodula tenuidentata), ki meri v dolžino od 5 do 7 centimetrov pri samcih in od 6 do 8 centimetrov pri samicah. Od leta 2019 se je razširila v Padsko nižino, zdaj se širi naprej na območje Benečije in proti zahodu. Nova poročila kažejo prisotnost azijske orjaške bogomolke v Trentinu-Zgornjem Poadižju, kar na novo opredeljuje znana območja, kjer je že prisotna. 

Na splošno je ta vrsta razširjena od Indije do sredozemskega bazena. Njen prihod na ozemlja, kot je Trentino-Alto Adige, pa kaže, da zimske temperature v Trentu in Bolzanu niso omejevalni dejavnik, glede na to, da ta vrsta s temperaturami med 0 in -5 stopinjami uspe preživeti, kar bi torej lahko koristilo njeni nadaljnji širitvi.

Komunikator znanosti Nicola Bressi je na spletni strani tržaškega Naravoslovnega muzeja objavil zapis o prisotnosti azijskih bogomolk v Trstu. "Bilo je neizogibno, da se bo prej ali slej zgodilo. Ljudje spreminjamo ekosisteme s hitrostjo in obsegom, ki se še ni zgodil."  

Vrste, ki jih je človek prenesel izven svojega območja, piše Bressi, in so del dolgega seznama tujih vrst, ki so končale v naših ekosistemih. "Prihod Hierodule v Trst je bil pričakovan, ker je del tistih živali, ki so trenutno 'zadele na loteriji evolucije', saj se uspejo prilagoditi in izkoristiti naše človeške modifikacije. Hierodule so pravzaprav spretne plezalke, kot je razvidno iz fotografij, se za razliko od evropskih bogomolk znajdejo celo na steklenih oknih in se dobro prilagajajo stenam zgradb." 

Hierodule so "aktivne podnevi in ​​ponoči, jajčeca odlagajo tudi na človeške artefakte, kar verjetno olajša njihovo širjenje z blagom. Prav tako so zmerno odporne na mraz, vsekakor pa jim je naše podnebno onesnaženje dalo še več. V zadnjih letih so se hitro razširile po Balkanu in Padski nižini," piše Bressi.

Kot vse bogomolke je tudi Hierodula neškodljiva za ljudi. Vendar pa ostaja problem njen vpliv na ekosisteme. Danes še ni mogoče napovedati, kakšen vpliv bo imela njena prisotnost in na kakšna naravna ravnovesja bo vplivala, lahko bi se tudi zgodilo, da bo izpodrinila evropske bogomolke, ki so nekoliko manjše, aktivne samo podnevi in manj prilagodljive človeškim spremembam.