"Del svojega življenja preživi na mestih, kjer se srečata sladka in slana voda in tako je, na žalost, odkril Palud. Samice odložijo od 2 do 8 milijonov jajčec. Seveda se vsa ne razvijajo. Te ličinke služijo kot hrana za druge organizme. Vseeno pa je ta potencial zelo velik," je pojasnila biologinja Svjetlana Lupret Obradović.

Potapljač in podvodni fotograf Marinko Babić je modrega raka prvič posnel pred nekaj leti pri Pulju.

"Ni dovolj reči, da sem navdušen. Ko ga srečaš, nikoli ne veš, ali se bo zakopal ali te napadel. Ali bo pobegnil po dnu ali odplaval. Zadnje noge ima spremenjene v vesla, s katerimi večkrat zamahne in lahko plava s hitrostjo 1,5 metra na sekundo. Njegov glavni sovražnik so hobotnice, pred katerimi se varuje z izbiro sladke vode, torej habitatov, kot je Palud. Je stroj za preživetje in osvajanje ozemelj," meni Babić.

Modrega raka so opazili lani poleti na Paludu.

To potrjuje njegova izrazita prilagodljivost različnim okoljskim razmeram.

"Prenaša tudi zelo velike razpone slanosti. Ko smo ga lani našli v močvirju, je bila slanost med 40 in 50 promili. Torej je to 15 več, kot jo ima morje. Prenese tudi zelo visoke temperature, tudi pri hrani sploh ni izbirčen," dodaja Lupret Obradović.

Na srečo je njegov izlov dovoljen tudi v zavarovanih območjih narave.

"Problem pri morskih vrstah, kot je modri rak, je, da ko vstopi v morje, ga je praktično nemogoče izkoreniniti. V tem smislu poskušamo vsaj zaščititi najbolj dragocena območja, kot so posebni naravni rezervati. Tudi v najstrožjih kategorijah varstva, kot so rezervati in nacionalni parki, če odstranitev invazivnih vrst prispeva k ohranjanju teh območij, se lahko izvaja in ni omejena na način, da bi bilo prepovedano odstraniti invazivne vrste," pa poudarja Zrinka Domazetović z Direktorata za varstvo narave.

Natura Histrica je v sodelovanju z resornim ministrstvom in univerzo v Pulju že zasnovala rešitev za Palud. Načrtujejo namreč intenzivno spremljanje in lov modrih rakov.

Ali so modrega raka opazili tudi že v slovenskih vodah oz. kje bi potencialno sploh lahko zašel k nam, smo se z vprašanji obrnili na Morsko biološko postajo Piran.