Ob svetovnem dnevu oljke, ki ga sicer obeležujemo 26. novembra, so na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper (ZRS Koper) danes pripravili tiskovno konferenco, ki so se je poleg predstavnikov medijev udeležili vsi vodilni predstavniki oljkarske panoge ter direktor ZRS Koper Rado Pišot kot predstavnik institucije, ki koordinira javno službo s področja oljkarstva. Predstavili so letošnjo letino in izzive na področju oljkarstva ter sprejeli štiri sklepe.

Večina oljkarjev letos z višjim pridelkom, kljub izpadom zaradi pozebe

Kot je povedala Irena Vrhovnik s Kmetijske svetovalne službe pri KGZS Nova Gorica, so letošnjo sezono že v začetku ocenjevali kot zgodnješo, a so bili zaradi hude suše nekoliko previdnejši v oceni količine pridelka. Takoj po otvoritvi sezone pa je 6. oktobra prišla pošiljka dežja, ki je stanje na terenu močno popravila. "Obiranje se je seveda kmalu začelo in večina oljkarjev ima letos večji pridelek kot prejšnja leta," je povedala Vrhovnikova. Tudi če imajo oljkarji letos ponekod zelo velike izpade zaradi februarske pozebe, pa se "lahko pohvalimo s tem, da je letina količinsko zelo dobra, vsaj 30 do 40 odstotkov višja od prejšnjih let."

Oljkarji, ki so vajeni pobirati oljke na določen datum, lahko zamudijo 'vlak'

Eden glavnih izzivov v oljkarstvu predstavlja dejstvo, da so mnogi oljkarji navajeni nabirati oljke na točno določen datum in se ne prilagajajo razmeram ali zrelosti sort ter posledično zamudijo najbolj optimalen čas za obiranje, je izpostavila vodja poskusnega centra za oljkarstvo KGZS Nova Gorica mag. Viljanka Vesel. "Pri obveščanju o tem, da je letos dozorevanje hitro in je treba pohiteti z obiranjem, so nam bili v veliko pomoč mediji. In tisti, ki so to želeli, so bili obveščeni," je dodala. Na tiskovni konferenci so izpostavili, da nekateri oljkarji še zdaj pobirajo oljke, vendar je pozno pobiranje redkokdaj kakovostno, so opozorili.

Primanjkuje delovne sile

Predstavniki oljkarske panoge so se med drugim strinjali, da v Sloveniji manjka promocija oljčnega olja, da bi ga Slovenci začeli pogosteje uživati. Statistika kaže, da Slovenec letno užije samo en liter oljčnega olja, Italijani pa za primerjavo enajst.

Izziv na področju oljkarstva v Sloveniji predstavlja tudi primankljaj delovne sile, tako za rezanje kot za obiranje oljk. Poleg tega bi bilo treba spremeniti mentaliteto oljkarjev, da začnejo nabirati oljke tudi med tednom (in za to po potrebi vzamejo dopust), ne pa, da je to opravilo rezervirano samo za vikende.

Sprejeli so štiri pomembne sklepe za prihodnost

Predstavniki so podprli prizadevanja ZRS Koper, da se Slovenija vključi v projekt 'kulturnih poti oljčnih dreves' s koordinacijo Ministrstva za kulturo (MK) in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Prijavitelj projekta bo Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper, ki bo v sodelovanju z ostalimi akterji pripravil osnutek programa v roku 14 dni.

Prav tako so podprli prizadevanja ZRS Koper, da ta s pristojnimi ministrstvi, in sicer z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), koordinira aktivnosti, ki bodo omogočile trajne prostorske rešitve za delovanje Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper (sanacija oz. nadomestni prostori, ki so bili uničeni v požaru ter nasadi) in zagotovitev ostale potrebne infrastrukture za razvoj panoge.

Poleg tega so sklenili, da je treba zagotoviti stabilno in strateško financiranje vseh področij panoge, predvsem z večjim poudarkom na raziskovanju in promociji oljčnega olja. Zavzeli so se tudi za zagotovitev pogojev za boljšo tehnično pomoč celotni panogi, kjer manjkajo predvsem pravne podlage za izvajanje in urejanje nekaterih nujno potrebnih aktivnosti za njen razvoj. Zato so vsi enotno podprli, da je potrebno v sodelovanju z MIZŠ in MKGP pristopiti k pripravi Zakona o oljkarstvu.