Stališča so predstavljali Tamara Vonta (Gibanje Svoboda), Matej Tašner Vatovec (Levica), Andrej Hoivik (SDS), Dejan Prešiček (SD), Andrej Magajna (Nova socialdemokracija), Boštjan M. Turk (Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije) in Marko Balažic (SLS).

Novelo zakona o RTVS je DZ obravnaval po nujnem postopku, predstavniki političnih strank pa glede primernosti tovrstnega sprejemanja zakona stojijo na nasprotnih bregovih.

V strankah koalicije tako poudarjajo, da je nujen postopek potreben zaradi obstoječih razmer na RTVS. Poslanka Svobode Vonta je ob tem spomnila, da se je obstoječi zakon od leta 2005 poskušalo spreminjati že večkrat, vsakič neuspešno. Po njenih besedah pa smo zdaj v času, ko razmere na RTVS zahtevajo nujno ukrepanje.

Po besedah poslanca Hoivika iz vrst pobudnice referenduma SDS pa je nujni postopek v primeru novele zakona o RTVS "najmanj čuden" in ima politični namen, ta pa je po njegovem mnenju prevzem RTVS in obglavljenje njegovega aktualnega vodstva.

Prešiček sicer priznava, da bi bilo morda bolje, če bi imeli za obravnavo zakona več časa, a aktualne razmere na RTVS po njegovih besedah tega ne dopuščajo. Vatovec je še izpostavil, da je DZ zakon obravnaval po nujnem postopku z namenom preprečiti, da se "institucija zruši sama vase".

Turk je prepričan, da vlada premierja Roberta Goloba izvaja politiko, ki je ni nikjer v Evropi, in sicer vse na "hitro odrezati". "Cilj zakona ni demokratizacija, ampak zamenjava obstoječih kadrov," je prepričan tudi Magajna. Balažic pa je opozoril, da bi v primeru spreminjanja zakonodaje, ki je izjemnega pomena za vse državljane, morali ravnati previdno.

Novela zakona med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda predvideva uvedbo enotnega sveta s 17 člani. Med njimi ne bi nobenega imenoval DZ. Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja tudi petčlanski finančni odbor.

Hoivik izpostavlja, da so poslanci voljeni predstavniki ljudstva, ki imenujejo programske svetnike in ima torej po njegovem prepričanju ljudstvo posredno vpliv na sestavo programskega sveta. Z uvedbo novele pa bi ta vpliv izgubili.

Tašner Vatovec pa je opozoril na razmere na RTVS; najdlje trajajočo stavko novinarjev, cenzuriranje določenih novinarjev, ki se jih umika iz programskega časa, na drugi strani pa se zaposluje ljudi, ki so "delali v orbiti stranke SDS". Politika mora po njegovem mnenju dvigniti roke od vpliva in ga prepustiti civilni družbi.

Turk je izpostavil, da je v svetu RTVS, kot ga predlaga novela zakona, šest ljudi v konfliktu interesov, saj gre za zaposlene na RTVS, ki bodo torej nadzirali sami sebe. Meni, da gre za napoved čistke. Magajna pravi, da se zavzema za transparentnost, zato je bolje, da se ve, iz katere stranke so imenovani programski svetniki.

Vonta je poudarila, da je RTVS največji kulturni hram, nacionalno bogastvo in zgodovina naroda. Informativni program je po njenem mnenju le prvi v nizu razgradnje, sledili mu bodo vsi drugi programi, kamor bodo po njenem mnenju prišli "vsi prebežniki". "Smo na scenariju Nove RTV," je izpostavila.

Balažic pri noveli vidi težavo pri nadzorni funkciji, ki mora obstajati, glede na to, da za javni medij plačujemo vsi državljani. Prešiček je izpostavil, da v resnih podjetjih obstaja le en nadzorni organ, ki pregleda tako program kot financiranje.

Balažic je opozoril še, da Olimpijski komite Slovenije, ki bi po novem imenoval člana sveta RTVS, sestavlja tudi šahovska zveza, katere predsednik je bil kandidat SD in Gibanja Svoboda za predsednika republike Milan Brglez. Ta je sicer ob kandidaturi kot predsednik šahovske zveze odstopil.

Novela zakona predvideva, da bi bil v svetu RTVS en predstavnik verskih skupnosti, v zdajšnjem programskem svetu pa sta dva. Tašner Vatovec je dejal, da so verske skupnosti ločene od države, zato en predstavnik zadostuje. Prešiček je izpostavil, da so zakon spremenili samo v delih, ki govorijo o upravljanju zavoda, ne pa glede vsebin, ki so določene z zakonom, tudi verske.