Različne delovne skupine so opravile študije in raziskave o tem, katere so najbolj pereče problematike, s katerimi se mladi soočajo in na podlagi ugotovitev postavili cilje v več segmentih. Tako program v prihodnjih devetih letih predvideva izboljšanje kompetenčnega opremljanja oziroma neformalnega izobraževanja, predvsem pri drugostopenjskem izobraževanju.

Velika težava mladih je tudi zaposlovanje. V ta namen naj bi mladim pomagali s kariernimi centri, da bodo ti lažje začrtali svojo pot, cilj je med drugim tudi izboljšanje delovnih mest mladih, ki so sedaj v veliki meri prekerna. Z zaposlitvijo in socialno varnostjo je povezana tudi bivanjska problematika. Mladi se vse kasneje in vse težje odločajo za odcepitev od “hotela mama”, v povprečju morajo za ta korak imeti relativno stabilno zaposlitev in vsaj 1000 evrov mesečnih neto prihodkov.

Kaj so prioritete mladih?

Govor je bil tudi o zdravstvu. Če je v zadnjem času opaziti pozitivne trende pri kadilskih navadah (vse manj mladih kadi), je na drugi strani težava prekomerno pitje alkohola, saj je ta fenomen v porastu že nekaj let. Med cilji pa je tudi večja politična participacija mladih, ki so sedaj apatični in zelo malo vpleteni v proces odločanja.

"Program daje le smernice. A strategije moramo začeti realizirati. Čas je, da poskrbimo za mlade, da strategije postanejo ukrepi, podprti s financami iz proračuna," je dejal sekretar na Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve Dejan Levanič. Denarja je sicer malo, sredstva se v prihodnjih letih ne bodo bistveno povečala, razen v primeru uspešnega črpanja evropskih sredstev. A po Levaničevih besedah bi lahko ob boljši koordinaciji med ministrstvi že sedanja vsota denarja zadostna. "Gre samo za učinkovito rabo," je pojasnil.

Veliko je bilo tudi slišati o brezposelnosti, ki je med mladimi ogromen problem in kaže, da bo iz leta v leto večji. Sicer je bil sprejet zakon, ki bo od 1. novembra vse delodajalce oprostil prispevkov za zaposlene (drugi bruto plače), a je piranski župan Peter Bossman ob tem opozoril, da je težava drugje. "V Piran so prišli investitorji, ki bi prinesli delovna mesta. Ko so izvedeli, koliko časa bi morali čakati, da bi karkoli zagnali, so se raje orientirali na Hrvaško. Poenostaviti moramo postopke, samo tako lahko računamo na investicije in delovna mesta, sicer bodo strategije zgolj mrtve črke na papirju," je dejal piranski župan.